izpis_h1_title_alt

Spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti za izboljšanje psihičnega blagostanja učencev
ID Vintar, Alja (Avtor), ID Polak, Alenka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Gradišek, Polona (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6930/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja vse bolj poudarjajo pomen psihičnega blagostanja otrok. Izsledki številnih raziskav kažejo, da ima psihično blagostanje pomemben vpliv na učni in osebnostni razvoj učencev. Psihično blagostanje je tudi eno izmed temeljnih področij proučevanja v pozitivni psihologiji. Kot dejavnika, ki naj bi v veliki meri prispevala k spodbujanju psihičnega blagostanja, raziskovalci s področja pozitivne psihologije med drugim omenjajo poznavanje in razvijanje vrlin in čuječnosti. Temu smo se posvetili tudi v magistrskem delu. Osredinili smo se predvsem na odnos med vrlinami in čuječnostjo, saj smo pri pregledu strokovne literature ugotovili, da ta odnos še ni dovolj raziskan, še posebej ne na področju vzgoje in izobraževanja. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo najprej predstavili pozitivno psihologijo ter z njo povezane teoretske modele psihičnega blagostanja. Predstavljena sta koncepta čuječnosti in vrlin, ki smo ju umestili v šolski kontekst. Opredelili smo t. i. pozitivno vzgojo in izobraževanje, ki v tradicionalno vzgojo in izobraževanje vključuje spoznanja s področja pozitivne psihologije. V okviru empiričnega dela smo zasnovali in izpeljali program za spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti pri učencih osnovne šole. S pomočjo vprašalnika o psihičnem blagostanju in vprašalnika o vrlinah za otroke smo raziskali, kako se vrline in čuječnost povezujejo s psihičnim blagostanjem učencev na razredni stopnji v osnovni šoli. Raziskali smo tudi, kako izvedene aktivnosti za spodbujanje razvoja vrlin in čuječnosti doživljajo učenci na razredni stopnji in kako jih doživlja izvajalka programa. Slednje smo ugotavljali z uporabo sprotnih evalvacijskih vprašalnikov za učence in pisnih samorefleksij izvajalke zasnovanega programa oz. nabora aktivnosti. Raziskava je temeljila na kvazi-eksperimentu z elementi akcijskega raziskovanja. Uporabili smo kavzalno-eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja z več merjenji. V raziskavo so bili vključeni učenci dveh razredov drugega triletja iz dveh osnovnih šol (ene javne in ene zasebne) v Ljubljani v šolskem letu 2020/21. Rezultati so pokazali da so imeli učenci pred programom statistično pomembno bolj izražene vrline hvaležnost, ljubezen, radovednost in odpuščanje. Po programu pa so imeli učenci statistično pomembno bolj izraženo vrlino upanje. Ugotovili smo, da so učenci po programu poročali o boljšem psihičnem blagostanju kot pred programom. V prepoznavanju pomembnosti vrlin in v psihičnem blagostanju se dečki in deklice med seboj niso statistično pomembno razlikovali. Ugotovili smo, da se učenci, ki obiskujejo javno in zasebno šolo, med seboj statistično niso razlikovali v izraženosti vrlin in psihičnem blagostanju. Učenci so v vprašalnikih, ki so jih izpolnjevali po delavnicah, poročali, da so bile izvedene delavnice zanimive in so na njih večinoma uživali. Po vseh delavnicah so se učenci v povprečju večinoma tudi dobro počutili. Delavnice se učencem niso zdele zahtevne. Zapisali so, da zanje srednje velja, da so izvedeli veliko novega. V svojih refleksijah je izvajalka zapisala, da je delavnice na javni šoli doživela bolj pozitivno kot na zasebni šoli, saj so učenci na javni šoli med delavnicami bolj sodelovali in pokazali večje navdušenje. Izvajalka je tudi opazila, da so imeli dečki med delavnicami večje težave z umiritvijo pri vajah čuječnosti v primerjavi z deklicami. Raziskava je bila izvedena med epidemijo COVID-19, zaradi katere so bile šole dlje časa zaprte, pouk je potekal na daljavo, razredi so bili v karanteni, kar je v veliki meri vplivalo na potek in rezultate raziskave.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pozitivna psihologija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131017 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:77092867 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.10.2021
Število ogledov:624
Število prenosov:38
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Fostering the development of character strengths and mindfulness to promote student well-being
Izvleček:
Experts in the field of education are increasingly emphasizing the importance of children's well-being. The results of numerous studies show that well-being has a significant impact on students' academic and personal development. Well-being is also one of the fundamental areas of study in positive psychology. Researchers in the field of positive psychology mention, among other things, that the development of, and knowledge about, character strengths and mindfulness are two factors that would greatly contribute to the promotion of well-being. This was also the focus of this master's thesis. We focused mainly on the connection between character strengths and mindfulness, as we reviewed the professional literature and found that this correlation has not yet been sufficiently researched, especially not in the field of education. In the theoretical part of this master's thesis, we first presented positive psychology and related theoretical models of well-being. We presented the concepts of mindfulness and character strength, which were placed in the context of school. We defined positive education, that incorporates knowledge from the field of positive psychology into traditional education. In the empirical part of the thesis, we designed and implemented a program to encourage the development of character strengths and mindfulness in primary school students. Using The Stirling Children’s Well-being Scale and a questionnaire about character strengths (The Character Strengths Inventory for Children), we explored how character strengths and mindfulness are related to the well-being of students in the primary school. We also researched how the activities were experienced, which were designed to promote the development of character strengths and mindfulness, by students and the author of this program. The latter was determined by using ongoing evaluation questionnaires for students and written self-reflections of the author of this program. The research was based on a quasi-experiment with elements of action research. We used a causal-experimental method of pedagogical research with several measurements. Students from fifth grade from two different primary schools in Ljubljana in the 2020/21 school year were included in the research. One school was a private school while the other was a public school. The results showed that before the program, students’ had higher results on character strengths of gratitude, love, curiosity and forgiveness than after the program. After the program, however, students had statistically significantly higher result on the character strength of hope. Students’ well-being was higher after the program. Boys and girls did not significantly differ in recognizing the importance of selected character strengths and in well-being. We found that students attending a public and a private school did not statistically differ character strengths and well-being. Students perceived the workshops as interesting and mostly enjoyable. After every workshop, the students were mostly feeling good. The students reported that the workshops were not demanding. After being asked, if they learned a lot of new things, most of them answered “medium”. In her reflections, the author of the program wrote that she experienced the workshops more positively at the public school than at the private school, as the students at the public school participated more during the workshops and showed more enthusiasm; also, boys had greater difficulty calming down during mindfulness exercises compared to girls. The research was carried out during the COVID-19 epidemic, which caused students face several challenging circumstances: schools were closed for a longer period, lessons took place online, classes were quarantined; all this greatly impacted the results of the research.

Ključne besede:positive psychology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj