izpis_h1_title_alt

Vplivi interakcij med robido (Rubus fruticosus) in velikimi rastlinojedci na pomlajevanje gozda
Pavlin, Petra (Avtor), Jerina, Klemen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, Roženbergar, Dušan (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,21 MB)
MD5: 44117D40A788DE4D38A15F15F927A9CD
.pdfPDF - Priloga, prenos (22,76 KB)
MD5: 9501A3D3D404A58F88AB8D87AB0E6122
Opis: Popravki

Izvleček
V diplomski nalogi je predstavljena interakcija med robido (Rubus fruticosus) in parkljasto divjadjo (srnjadjo (Capreolus capreolus) in jelenjadjo (Cervus elaphus)) kot vplivni dejavnik na pomlajevanje gozda. Izbira primernih popisnih lokacij je potekala v programu ArcGIS, kjer smo primerne točke izbrali v gozdnih vrzelih (najdenih s pomočjo lidarksih posnetkov celotne Slovenije) na rastiščih Blechno-Fagetum. Na terenu smo merili število iztrebkov na ploskvah velikosti 20 x 10 m in popisovali mladje, zastrtost tal z robido in njeno poškodovanost ter pokrovnost praproti, zelišč in pomladka ter skalovitost in ostanke dreves. Mladje smo kategorizirali po vrsti, višinskem razredu in stopnji objedenosti. Regresijske analize smo opravili v programih Excel in Statistica. Ugotovili smo, da sta prisotnost parkljarjev in robida pozitivno povezana, saj divjad selektivno izbira bolj kakovostno hrano (npr. robido). Rastišča primerna za robido imajo manjše gostote mladja, vendar je to mladje manj poškodovano. Tudi preraščanje v višje višinske razrede je bolj uspešno. Vplivi divjadi in robide so različni glede na priljubljenost vrst. V našem primeru so bolj priljubljene vrste (ki so v večini primerov tudi bolj sencovzdržne) na rastiščih primernih za robido bolj uspešne kot nepriljubljene vrste.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:robida (Rubus fruticosus), objedanje mladja, srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), gozdne vrzeli
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2021
Založnik:[P. Pavlin]
Kraj:Ljubljana
UDK:630*2+630*17Rubus fruticosus:630*45(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:79146755 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:80
Število prenosov:12
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effects of interactions between European blackberry (Rubus fruticosus) and large herbivores on forest regeneration
Izvleček:
In this Bachelor thesis we present interactions between European blackberry (Rubus fruticosus) and ungulates (roe deer (Capreolus capreolus) and red deer (Cervus elaphus)), as an influencing factor on forest regeneration. Based on maps of forest gaps (made with lidar photos of the whole Slovenia) and phytocoenological community Blechno-Fagetum we chose suitable points with the program ArcGIS. We measured faeces pellet on 20 x 10 m sized plots and on 2 x 2 m sized plots we recorded seedlings, blackberry cover and its damage, fern and herbs cover as well as rockiness and woody debris. The seedlings were categorized by tree species, height class and browsing damage. Further regression analyses were performed in Excel and Statistica. We found that the presence of ungulates and blackberry are positively correlated, as ungulates selectively choose better quality food (e.g., blackberry). Habitats suitable for blackberry have lower seedling densities, but they are less damaged. Growing into higher height classes is also more successful. The influences of ungulates and blackberry vary according to the tree species palatability. Palatable species from our case (which are also more shade-tolerant) are more successful in blackberry-friendly habitats than less palatable species.

Ključne besede:European blackberry (Rubus fruticosus), seedling damage, roe deer (Capreolus capreolus), red deer (Cervus elaphus), forest gaps

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj