izpis_h1_title_alt

Ars mentis: med enaktivizmom in Plessnerjevo filozofsko antropologijo
ID Vidovič, Primož (Avtor), ID Ošlaj, Borut (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Vörös, Sebastjan (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6907/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V magistrski nalogi predstavim in primerjam avtopoetični enaktivistični pristop, predvsem kot ga razlagata Francisco J. Varela in Humberto R. Maturana, in filozofsko antropologijo ter filozofijo narave Helmutha Plessnerja. Moj glavni cilj je ugotoviti, ali se glede na površinske podobnosti izbrani teoriji skladata in ali lahko ena drugi koristita pri vzpostavitvi bolj celovite, celostne podobe človeške kognicije, kot jo nudijo običajni pristopi v kognitivni znanosti. Po zgodovinskem in metodološkem pregledu, v katerem začrtam glavne trende, s katerimi sta interaktirali in na katere sta se odzivali, hkrati pa opišem načine, kako sta odgovarjali na izzive kartezijanske dihotomije, predstavim njun podobni, a ne identičen pristop k opredelitvi živih bitij kot avtopoetičnih enotnosti oziroma mejujočih teles z divergentno notranje-zunanjo dvojno aspektivnostjo. Zatem raziščem raznovrstne lastnosti življenja, kot jih teoriji razlagata skozi svoji prizmi in na svojih stičiščih, od temeljnih vitalnih fenomenov, kot sta sistemskost ali evolucija, do bolj zapletenih oblik organizacije, kakršne vidimo pri večceličnih organizmih, kot so rastline in živali, posebej pa v enaktivističnem pojmovanju kognicije kot utelešenega udejanjanja. V zadnjem delu naloge preučim nadaljnje diferenciacije življenja v družbenosti, jeziku in zavesti ter odnosu med slednjima, ki ga teoriji obravnavata v obratnem vrstnem redu. Črpajoč iz primerjave njunih obravnav kulturnih fenomenov, zaključim s sintezo teorij in predlogom pogleda na spoznavo, ki mu pravim umetelno udejanjanje ali artefakcija, kot bistveno raven analize, hkrati pa izpostavim nevarnosti tovrstnih sintetičnih in primerjalnih poskusov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kognitivna znanost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-130630 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:76552707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2021
Število ogledov:1239
Število prenosov:244
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ars mentis: between enactivism and plessner's philosophical anthropology
Izvleček:
In this thesis, I present and compare the autopoietic enactivist framework, as expounded in the works of Francisco J. Varela and Humberto R. Maturana, and Helmuth Plessner’s philosophical anthropology and philosophy of nature. My chief goal is to determine whether these theories are compatible, given their surface similarities, and see how they can mutually benefit in advancing a more complete, holist picture of human cognition than the view offered by traditional approaches in cognitive science. Following a historical and methodological overview, in which I chart the main trends they were interacting with and responding to, as well as their methods of wrestling with the challenges of the Cartesian dichotomy, I present their similar, though not identical approach to the definition of living beings as autopoietic unities or boundary-realizing bodies with a divergent inner-outer dual aspectivity. I proceed by exploring a variety of properties of life, as seen in the lens and crossroads of the respective theories, from fundamental vital phenomena such as their systemic nature and evolution, to more complex forms of organisation, as with multicellular orgasnisms such as plants and animals, culminating in the enactive conception of cognition as embodied enaction. In the final part of the thesis, I elaborate on further differentiations of life such as society, language and consciousness, exploring the relationship of the latter two, which is treated in reverse order by the respective theories. Drawing on the comparison of their treatment of cultural phenomena, I conclude by synthesising these theories and putting forward a view of cognition that I call artificial enaction, or artefaction, as an essential level of analysis, while pointing out the pitfalls of such synthetic and comparative projects.

Ključne besede:cognitive science

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj