izpis_h1_title_alt

Obdobje tranzicije - prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov : diplomsko delo
ID Mohar, Urška (Avtor), ID Galof, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lebar, Cecilija (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (903,53 KB)
MD5: CD47D492DDBECA56A9A645B49C6016FD

Izvleček
Uvod: Staranje je biološki proces, ki se odvija v vseh živih bitjih od rojstva do smrti. Glede na to, da se starost prebivalcev vztrajno viša, je vprašanje oziroma področje institucionalne oskrbe vse pomembnejše. Prehod iz domačega okolja v dom starejših občanov je za večino ljudi ena izmed težjih sprememb v njihovem življenju. Poleg slabšanja zdravja je največja izguba za starostnika tudi izguba lastnega doma. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšni so izsledki študij na področju prehoda starostnika iz domačega okolja v dom starejših občanov. Zanima nas predvsem, kako se spremeni način življenja, rutin in navad, do katerih pripelje sprememba življenjskega okolja, ter kakšna je vloga delovnega terapevta v tem procesu. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom tematsko ustrezne literature. V sintezo je bila vključena literatura, objavljena v obdobju med leti 2008 in 2019. V pregledu je bilo pregledanih in analiziranih 10 člankov v angleškem jeziku. Rezultati: Vzroki za prehod so največkrat poslabšanje zdravstvenega stanja in telesnih funkcij, želja po varnosti in socialni vključenosti ter strah pred nalaganjem prevelikega bremena na svojce oziroma sorodnike. Smiselne dejavnosti in vsakodnevna rutina predstavljajo velik in pomemben del identitete posameznikov ter posledično prispevajo k zdravju in dobremu počutju. Starejši so želeli skozi proces prehoda obdržati smiselne dejavnosti in navade, predvsem tiste, ki so del njihove identitete. Ob prehodu v domsko oskrbo ni nujno, da starejši spremeni vrste dejavnosti, spremenijo se vzorci izvajanja dejavnosti in njihova frekvenca izvajanja. Posamezne vrste dejavnosti se povečajo, na primer kulturne in družbene dejavnosti. Spet druge se lahko zmanjšajo, na primer nakupovanje, dejavnosti, povezane z računalnikom. Razprava in zaključek: Vloga delovnega terapevta v obdobju prehoda med domačim in institucionalnim okoljem je ljudem omogočiti vključevanje v za njih smiselne dejavnosti. Delovna terapija vpliva tako na fizično, psihično kot tudi kognitivno delovanje posameznika in s tem na prilagajanje novemu okolju. Uspešna prilagoditev je povezana z udejstvovanjem v pomembnih dejavnostih ter za večino pomeni občutek doma in domačnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, delovna terapija, starostnik, starost in staranje, institucionalno varstvo, življenjski prehodi
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[U. Mohar]
Leto izida:2021
Št. strani:33 str., [4] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-130421 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:615.8
COBISS.SI-ID:76578307 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.09.2021
Število ogledov:2064
Število prenosov:113
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Transition from Home Environment to Nursing Home : diploma work
Izvleček:
Introduction: Ageing is a biological process that takes place in all living beings from their birth to their death. With regard to the constant increase in the age of residents, the question of institutional care is becoming more and more important. The transition from their home environment to a nursing home is for most people one of the hardest changes in their lives. The greatest loss for the elderly is, in addition to health deterioration, the loss of their own home. Aim: The aim of this paper is to study research findings in the field of elders’ transition from their home environment to a nursing home. We particularly want to determine how their lifestyle, routines, and habits change, which is a result of the change in one's living environment, and what the role of an occupational therapist is in this process. Work methods: A descriptive method with a review of relevant literature was used. The synthesis included literature published between the years 2008 and 2019. Ten articles, written in English, were reviewed and analysed. Results: Most frequently, the reason behind a transition is the deterioration of health and bodily functions, the desire for security and social inclusion, and the fear of overburdening one's relatives. Meaningful activities and an everyday routine present a great and important part of people’s identity, and they consequently contribute to their good health and well-being. During the transition, the elderly wanted to preserve meaningful activities and habits, especially those that form a part of their identity. Upon the transition to nursing care, the elderly do not necessarily need to change the type of activities they engage in, only the pattern of performing activities and their frequency. Some types of activities become more common, for example, cultural and social activities, while others may become less common, for example, shopping and computer-based activities. Discussion and conclusion: The role of an occupational therapist during elders’ transition from their home environment to an institutional environment is to enable the elderly to perform activities that are meaningful to them. Occupational therapy affects physical, mental, and cognitive performance of an individual, and, consequently, their adaptation to the new environment. Successful adaptation is related to the participation in important activities, and most of the elderly perceive in this a feeling of home and homeliness.

Ključne besede:diploma theses, occupational therapy, the elderly, old age and ageing, institutional care, transitions in life

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj