Članek poskuša konceptualizirati odnos med individualnim (strokovnim) in strukturnim v obdobju razmeroma korenitih sprememb v družbi. Izzivalna in razkrivajoča dialektika takih odnosov je analizirana s kombinacijo avtoetnografskih razmislekov, ob naslonitvi na arhivske dokumente, ki prikazujejo spremembe v delovanju strokovnega sveta v državi, ki je doživela tri temeljne miroljubne prehode in se tudi spopadla z njimi: prehod iz samoupravnega socialističnega gospodarstva v tržno gospodarstvo, prehod iz enopartijskega socialističnega sistema v reprezentativno liberalno demokracijo in prehod iz republike, ki je bila del zvezne države, v neodvisno državo. Strokovni svet Socialistične republike Slovenije (takrat še del Socialistične republike Jugoslavije), pozneje preimenovan v Strokovni svet Republike Slovenije (takrat že liberalna demokracija s tržnim gospodarstvom in z neodvisno državo), lahko služi kot primer produktivnega prepletanja individualnega (strokovnega) in strukturnega pri oblikovanju in izvajanju preobrazbe izobraževalnega sistema. Kontekstualizirani prikaz in ocena premikov, ki so skupaj pripomogli k nastanku neodvisne države in njenega oblikovanja izobraževalnega sistema, opisuje zapletenost in pomen refleksivnega upravljanja v času tranzicije, ki sama po sebi v ospredje postavlja vrsto pomembnih vprašanj ter vabi in podpira spremembe v izobraževalnem sistemu. Takšne priložnosti država in njeni edukatorji ne bi smeli zamuditi.
|