izpis_h1_title_alt

Profesionalni razvoj pedagoških delavcev in njihovo soočanje z medvrstniškim nasiljem
ID Obed, Nika (Avtor), ID Virant, Tanja (Avtor), ID Košak Babuder, Milena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Valenčič Zuljan, Milena (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6772/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Medvrstniško nasilje v šolskem kontekstu je kompleksen pojav, ki nespodbudno vpliva na razvoj in učni napredek učencev, na učinkovitost dela pedagoških delavcev in s številnimi negativnimi vplivi učinkuje na širšo skupnost. S ciljem učinkovitega prepoznavanja in preprečevanja nasilja so na nacionalni ravni oblikovane številne smernice, ki jih v največji meri udejanjajo pedagoški delavci. Za soočanje z medvrstniškim nasiljem pedagoški delavci potrebujejo kompetence, ki si jih pridobivajo v procesu vseživljenjskega izpopolnjevanja in profesionalnega razvoja. Poleg znanja za soočanje z medvrstniškim nasiljem k razvoju kompetenc pomembno doprinesejo tudi drugi individualni in situacijski dejavniki, edinstveni vsakemu pedagoškemu delavcu. Ozaveščanje o dejavnikih, ki vplivajo na prepoznavanje in odzivanje pedagoških delavcev, pripomore k uresničevanju načela po preventivnem delovanju, ki upošteva aktualno stanje in potrebe v posameznih vzgojno-izobraževalnih okoljih. Pri delu v okoljih, kjer so vključeni učenci s posebnimi potrebami ali učnimi težavami, je potrebna dodatna strokovna pozornost. Izsledki različnih raziskav kažejo, da so ti učenci zaradi specifičnih značilnosti in posledično odstopanja od vrstnikov prepoznani kot bolj dovzetni za vključevanje v medvrstniško nasilje. Cilj magistrskega dela je raziskati soočanje učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z medvrstniškim nasiljem pri učencih z učnimi težavami ali posebnimi potrebami in brez njih. Prav tako je cilj preučiti individualne in situacijske dejavnike pedagoških delavcev, ki vplivajo na prepoznavanje in obravnavo medvrstniškega nasilja v šolskem kontekstu ter omogočajo njihovo rezilientno odzivanje. Rezultati so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, prirejenem po predlogi vprašalnika avtorice Bilić. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja ter kvantitativni raziskovalni pristop. Vprašalnik je bil uporabljen na vzorcu razrednih in predmetnih učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (N = 255), ki so zaposleni v rednih programih osnovnih šol. Podatki so bili obdelani na ravni deskriptivne in inferenčne statistike. V sklopu individualnih dejavnikov, ki vplivajo na soočanje z medvrstniškim nasiljem, smo raziskovali vpliv izkušenj, spola, delovne dobe, stališč in prepričanj, kompetentnosti in samoučinkovitosti ter empatije. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo pedagoški delavci izkušnje z medvrstniškim nasiljem že iz otroštva in tudi s svojega delovnega mesta. Večina udeležencev je ob medvrstniškem nasilju aktivno posredovala in si zavzemala za njegovo prenehanje. Glede na spol, starost ali poklic sodelujočih se niso pokazale statistično pomembne razlike v zaznani usposobljenosti za soočanje z medvrstniškim nasiljem. Rezultati so pokazali, da sodelujoči svojo kompetentnost najvišje ocenjujejo pri znanjih o vlogah različnih učencev ob medvrstniškem nasilju; najmanj kompetentni se ocenjujejo pri oblikah in značilnostih spletnega nasilja. Pri preprečevanju spletnega nasilja pedagoški delavci ocenjujejo tudi najnižjo samoučinkovitost; najvišjo samoučinkovitost so pripisali sodelovanju s starši. Specialni in rehabilitacijski pedagogi se v primerjavi z učitelji ocenjujejo bolj kompetentne glede znanj o medvrstniškem nasilju; učitelji se večinoma ocenjujejo kot bolj samoučinkoviti pri razreševanju medvrstniškega nasilja. Po mnenju pedagoških delavcev so največ kompetenc za soočanje in prepoznavanje medvrstniškega nasilja pridobili pri razreševanju konkretnih primerov nasilja, najmanj pa v času izobraževanja med študijem. Pedagoški delavci so ob individualnem dejavniku empatije na štiristopenjski lestvici večinoma izražali pomembno ali izrazito sočustvovanje do učencev, vključenih v medvrstniško nasilje. Statistično pomembne razlike se nakazujejo glede na vključitev učencev s posebnimi potrebami ali učnimi težavami v medvrstniško nasilje, saj ob njihovi prisotnosti pedagoški delavci ocenjujejo empatijo višje. Statistično pomembne razlike v empatiji pedagoških delavcev so tudi glede na oblike medvrstniškega nasilja, pri čemer je empatija najnižje ocenjena pri odnosnem medvrstniškem nasilju, najvišje pa pri spletnem medvrstniškem nasilju. Odnosno medvrstniško nasilje so pedagoški delavci opredelili tudi kot najmanj resno; kot najbolj resno so ocenili spletno medvrstniško nasilje. Pri situacijskih dejavnikih, ki vplivajo na soočanje z medvrstniškim nasiljem, so sodelujoči ocenjevali zadovoljstvo z delovnimi pogoji in sodelovanje z drugimi sodelavci in institucijami. Raziskava je pokazala, da so pedagoški delavci, vključeni v raziskavo, na svoj poklic ponosni in da uživajo v njegovem opravljanju. Najvišje zadovoljstvo vsi pedagoški delavci ocenjujejo pri razumevanju in pomoči sodelavcev. Rezilietno odzivanje in zmanjševanje stresa po mnenju pedagoških delavcev najbolj spodbuja prav kolegialno sodelovanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:medvrstniško nasilje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-128191 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:69216771 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.08.2021
Število ogledov:1262
Število prenosov:181
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Professional development of educational workers and their coping with school bullying
Izvleček:
Peer bullying within the educational context is a complex phenomenon, that has a negative effect on pupils', learning progress, teachers' efficiency and negatively affects broader community. Various guidelines at a national level have been set for effective recognition and prevention of bullying and they are mainly executed by educators. To deal with bullying, educators need the competence they acquire in the process of life-long learning and professional development. Besides the knowledge for dealing with bullying, an important role in intervention also represent individual and contextual factors, that are unique to every educator. Raising awareness about factors that affect recognition and response of educators, contributes to fulfilling the principle of prevention, which takes into consideration the actual status and the needs in various educational establishments. Working with students with special needs or learning disabilities demands additional professional support. Based on research already conducted, these students are identified as more vulnerable to peer bullying due to specific features and consequent differences compared to their peers. The objective of the master's thesis is to do a research on teachers' and special education teachers' dealing with peer bullying in case of students with special needs and learning disabilities compared to pupils without these characteristics. The aim was also to study individual and situational factors of educators which have an effect on recognition and dealing with peer bullying within the educational context and which allow resilient response. The data have been acquired by a survey questionnaire, which was adapted from the questionnaire of the author Bilić. A descriptive and causal non-experimental method following a quantative research approach was used in the research. The questionnaire was distributed among primary teachers and special education teachers (N = 255) which are employed in standard programs of primary schools. Data was processed at the level of descriptive and inferential statistics. Considering individual factors, that influence confronting peer bullying, we investigated the impact of experience, gender, years of service, attitudes and beliefs, competence, self-efficacy and empathy. Results have shown, that educators experienced bullying in their childhood and also at their workplace. Most of the participants actively intervened in bullying and were committed to stopping it. Regarding gender, age or occupation of the participants, there were no statistically significant differences in the perceived ability to deal with bullying. Research results have shown that participants rated their competence highest in knowledge of the different roles in peer bullying, and feel least competent in the forms and characteristics of cyberbullying. In preventing cyberbullying, educators also assess themselves the lowest in self-efficacy, and highest self-efficacy in working with parents. Special education teachers felt more competent in terms of knowledge on peer bullying, while teachers in most cases evaluated themselves as more efficient in dealing with bullying. Educators see their biggest contribution in achieving competence when dealing or solving actual cases of bullying and least from the education gained from their studies. Regarding the individual factor of empathy, educators on the four-point scale mostly expressed important or pronounced sympathy for students involved in bullying. Statistically significant differences are indicated according to the presence of students with special needs or learning disabilities, as in the presence of the latter educators rate their empathy higher. There are also statistically significant differences in the empathy of educators with regard to the types of peer bullying, with empathy ranking lowest in relational bullying and the highest in cyberbullying. Educators perceive relational bullying as the least serious and cyberbullying as most serious. Among the situational factors, that influence coping with peer violence, the participants assessed satisfaction with working conditions and cooperation with other colleagues and institutions. Research has shown that educators are proud of their profession and that they enjoy doing it. The highest satisfaction, educators evaluated in understanding and helping colleagues. According to educators, the resilient response and overcoming stress is most promoted by collegiality.

Ključne besede:bullying

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj