Vrednotenje uporabnosti mobilnih aplikacij za beleženje prehranskega vnosa pri svetovanju o prehranskih dopolnilih

Šajn, Anja (avtor), Kreft, Samo (mentor)

Svetovanje o prehranskih dopolnilih brez kvantitativno določenih vrednosti hranil v telesu pacienta je lahko nezanesljivo. Pri tem bi nam bilo lahko v pomoč vodenje prehranskega dnevnika. Razvoj tehnologije in preskok od časovno zamudnega papirnatega do avtomatiziranega elektronskega prehranskega dnevnika je poenostavil proces spremljanja prehranskega vnosa in ga napravil uporabniku bolj prijaznega. Namen magistrske naloge je ovrednotiti uporabnost mobilnih aplikacij za spremljanje prehranskega vnosa pri svetovanju o prehranskih dopolnilih. Postavili smo se v vlogo povprečnega uporabnika, brez predznanja s področja dietetike in sorodnih ved. Izbrali smo deset mobilnih aplikacij za beleženje prehranskega vnosa, ki za izbrano količino živila izračunajo energijsko vrednost in vsebnost makrohranil. Nekatere podajo tudi vsebnosti določenih vitaminov in mineralov. Spremljali smo naslednje parametre: vsebnost energije, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, natrija, kalija, železa in vitamina C. V mobilne aplikacije smo vnesli deset enostavnih in deset sestavljenih živil ter variabilnosti med omenjenimi parametri prikazali z izračunom odstopanj od povprečnih vrednosti. Vnesli smo tudi pet kosil in izračunali odstopanja od vrednosti, ki jih navaja spletna stran Lačna Bučka. Izračuni kažejo manjšo variabilnost mobilnih aplikacij pri napovedovanju energijskih vrednosti. Največji razpon vrednosti je pri sestavljenih živilih (od -56 do +70 %) in najnižji pri kosilih (od -42 do +27 %). Večja variabilnost je razvidna pri napovedovanju vsebnosti makro- in mikrohranil. Največji razponi vrednosti makrohranil so: od -100 do +789 % (maščobe) za enostavna živila, od -94 do 231 % (maščobe) za sestavljena in od -50 do +22 % (ogljikovi hidrati) za kosila. Največji razpon vrednosti glede na vsebnost mikrohranil je pri enostavnih (natrij: od -89 do +346 %) sledijo sestavljena živila (natrij: od -100 do +120 %) in kosila (natrij: od -82 do +60 %). Glede na odstotek priporočenega dnevnega vnosa kažejo največji interval odstopanj enostavna živila (vitamin C: od -100 do +400 %), sledijo sestavljena (železo: od -100 do +180 %) in kosila (železo: od -91 do +65 %). Sklepamo, da obravnavane mobilne aplikacije niso najbolj optimalno orodje za pomoč farmacevtom pri svetovanju o prehranskih dopolnilih zaradi previsoke variabilnosti podatkov. Za dosego zadovoljivega nivoja uporabnosti bi bile potrebne mnoge izboljšave in nadgradnje, tako z vidika znanstvene podprtosti kot tudi uporabniku prijaznega pristopa.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: mobilna aplikacija, prehranski vnos, prehranska dopolnila, baza podatkov o sestavi živil
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2021
• PID: 20.500.12556/RUL-127327
• Datum objave v RUL: 03.06.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Applicability assessment of nutrition-related mobile applications in dietary supplements consulting

Izvleček

The use of dietary supplements among people is persistently increasing. Consequently, pharmacists daily face a difficult task. With no quantitative nutrition status assessment of the patient, dietary supplements consulting can be unreliable; in this case, dietary records could be useful. The rapidly evolving technology caused the transition from time-consuming paper records to automatized electronic dietary records, which simplified the process of dietary self-monitoring, making it more user-friendly. Within the scope of this master's thesis, we evaluated the applicability of nutrition-related mobile applications to dietary supplements consulting. We assumed the role of an average individual with limited knowledge about nutrition and related fields. We selected ten nutrition-related mobile applications, which record dietary intake and calculate energy value and macronutrient content. Several of them estimate the value of certain vitamins and minerals as well. We decided to further examine the following parameters: the content of energy, protein, fat, carbohydrates, sodium, potassium, iron and vitamin C. We entered ten simple and ten complex food items in the selected mobile applications and showed variability between the said parameters by calculating the mean value deviation. Lastly, we recorded five lunches and calculated the deviation from values listed on the Lačna Bučka web page. The calculations show a lower variability of mobile applications in assessing energy values. The greatest range of values is characteristic of complex food items (from -56 to +70%) and the lowest range of values can be attributed to lunches (from -42 to +27%). Greater variability is perceived in assessing the content of macro- and micronutrients. Macronutrients show a greater range of values in simple food items (fat: from -100 to +789%), followed by complex food items (fat: from -94 to +231%) and lunches (carbohydrates: from -50 to +22%). The greatest range of values in terms of micronutrient content can be identified in simple food items (sodium: from -89 to +346%), followed by composite foodstuffs (sodium: from -100 to +120%) and lunches (sodium: -82 to +60%). Based on the proportion of the recommended daily intake, the greatest deviation can be perceived in simple food items (vitamin C: from -100 to +400%), followed by complex food items (iron: -100 to +180%) and lunches (iron: from -91 to +65%). To conclude, we may state that mobile applications in this particular form are not the optimal tool to assist pharmacists in dietary supplements consulting. Many improvements and upgrades, from science-supported information to a user-friendly approach, would be necessary to achieve a satisfying level of functionality.

• Ključne besede: mobile applications, dietary intake, dietary supplements, food composition database