izpis_h1_title_alt

Sprememba družinske dinamike po diagnozi shizofrenije : magistrsko delo
ID Murgelj Stibrič, Zoia (Avtor), ID Cvetek, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (928,37 KB)
MD5: 896A5F47483368E8D0F2A11CB35E60DA

Izvleček
Avtorica je v magistrskem delu raziskovala, kako se spremeni družinska dinamika po diagnozi shizofrenije. V teoretičnem delu je predstavila duševno motnjo shizofrenije, pri čemer je izpostavila tako vidik osebe z diagnozo shizofrenije kot tudi vidik njenih svojcev. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 9 udeležencev. Le-ti so bili svojci oseb s shizofrenijo, ki so živeli z osebo pred, med in po diagnozi shizofrenije. Avtorica si je postavili raziskovalno vprašanje: Kako se je spremenila družinska dinamika v družini, v kateri je bila pri družinskem članu diagnosticirana shizofrenija? Zanimalo jo je, kako svojci vidijo družinsko dinamiko pred pojavom bolezni, v vmesnem obdobju (ko so se pojavili znaki bolezni in še ni bilo diagnoze) ter v času po uradno postavljeni diagnozi. Avtorica je uporabila vnaprej sestavljen polstrukturiran intervju. Kvalitativne podatke, zbrane s pomočjo intervjujev, je analizirala s pristopom analize vsebine. Primerjala je, kako so udeleženci pripovedovali o svoji izkušnji v naslednjih treh obdobjih: pred pojavom simptomov, v vmesnem obdobju in stanju po postavitvi diagnoze. Rezultati so pokazali, da se je v vseh družinah družinska dinamika po diagnozi shizofrenije spremenila. Družine so se med seboj razlikovale, pri nekaterih se je družinska dinamika spremenila na bolje, pri drugih na slabše. Ugotovili so, da je prišlo do sprememb skozi vsa tri obdobja, ki smo raziskovali. Do pozitivnih sprememb je prišlo le v nekaterih družinah. Tiste družine, v katerih so se spremembe zgodile v negativno smer, nimajo na razpolago dovolj virov, ki bi jim omogočili učinkovito spoprijemanje z duševno motnjo. Stroka bi zato morala biti na te družine še posebej pozorna in jim nuditi ustrezno celostno pomoč in podporo. Mnogi od udeležencev v raziskavi niso imeli zadostne podpore, niti niso bili primerno informirani o možnih oblikah pomoči, kar pomeni, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti ozaveščanju javnosti o razpoložljivih virih pomoči.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:shizofrenija, svojci, duševna motnja, družina, dinamika
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[Z. Murgelj Stibrič]
Leto izida:2021
Št. strani:V, 92, II str.
PID:20.500.12556/RUL-127237 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.2:616.895.8(043.2)
COBISS.SI-ID:65452803 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.05.2021
Število ogledov:901
Število prenosov:248
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Changes in family dynamics after the diagnosis of schizophrenia
Izvleček:
In the following master’s thesis, the author investigated how the family dynamic of a family is affected after the diagnosis of schizophrenia. In the theoretical part, she defines and investigates schizophrenia as a mental disorder and presents the perception of the illness from both the point of view of the diagnosed individual and that individual's family members. The empirical data was collected in the form of an experiment involving nine participants. Each participant was a close relative of an individual with schizophrenia and lived with that individual before, during and after the diagnosis. We set out to answer the question: how does the diagnosis of schizophrenia of one family member affect the other family members and their family dynamic? How does the family dynamic in a family change, after one of the members of that family is diagnosed with schizophrenia? We wanted to learn how individual family members perceived the family dynamic before the occurrence of the illness, during the initial stages (when symptoms had already begun but had not yet been diagnosed), and in the period following an official diagnosis. The candidate used a prewritten semi-structured interview. To analyze the qualitative data, collected from the interview, the author used content analysis. They compared the way in which the subjects talked about their experience in the following three periods: before the occurrence of symptoms, initial stages of symptom development, and after diagnosis. The results show that in each of the families, the family dynamic within it was affected by the diagnosis of the illness. The nature of the effect varied from family to family; some were affected in a positive way and some in a negative way. We discovered that changes occurred in each of the three times periods that were tested. Only a few families experienced a positive change. Those families that experienced a negative change do not have access to the resources and support they would need in order to effectively come to terms with the mental illness. The profession should pay particular attention to these families and offer them appropriate and comprehensive help and support. Many of the participants did not receive sufficient help, nor were they appropriately informed on all the avenues of support accessible to them, which proves that more attention should be directed towards spreading public awareness of available means of support.

Ključne besede:schizophrenia, relatives, mental illness, family, dynamic

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj