izpis_h1_title_alt

Razvoj predmeta glasbena vzgoja v osnovni šoli na Hrvaškem od druge polovice 19. stoletja ter primerjalna analiza s Slovenijo in Madžarsko : doktorska disertacija
ID Košta, Tomislav (Avtor), ID Koter, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,52 MB)
MD5: 651FEC84036CCEC7EDEC76FA8458E9AE

Izvleček
Disertacija predstavlja razvoj predmeta glasbena vzgoja v splošnoizobraževalni šoli na Hrvaškem s komparativno analizo razmer v Sloveniji in na Madžarskem. Rezultati preučevanja so predstavljeni kronološko, od začetkov uvedbe nacionalnih jezikov v osnovne šole ter nastanka prvih pesmaric in učbenikov v hrvaškem, slovenskem in madžarskem jeziku, kar pomeni od sredine 19. stoletja do danes. Na razvoj glasbenega pouka v vsakem obdobju vplivajo družbenopolitične spremembe, šolska zakonodaja, učbeniki in ostalo gradivo ter napredovanje same stroke. V sredini 19. stoletja postane glasba kot učni predmet, ki se imenuje petje, obvezna v osnovni šoli, pri pouku pa prevladuje uporaba ljudske pesmi. Na področju današnje Hrvaške, Slovenije in Madžarske so v drugi polovici 19. stoletja ugotovljene težnje po čim kakovostnejšem učenju pesmi po notah, kar v praksi ni bilo uresničljivo zaradi neugodnih pogojev in zaradi nezadostnih kompetenc učiteljev. Med svetovnima vojnama se pouk glasbe na Hrvaškem in v Sloveniji razvija v smeri politike resornega ministrstva, zadolženega za šolstvo, ki izdaja učne načrte in programe, veljavne za področje celotne države. Brez jasne strategije in realnih možnosti za uresničenje take zamisli niso prispevale k pomembnejšemu napredku na področju glasbenopedagoške stroke. V istem času je Madžarska, po zaslugi skladatelja in glasbenega pedagoga Zoltana Kodályja, postala prostor intenzivnega in vsestransko vplivnega glasbenega razvoja, ki se še intenzivneje kaže v obdobju po drugi svetovni vojni. Njegovega pomembnejšega vpliva na področju Hrvaške in Slovenije kljub temu nismo zabeležili. Nova politična ureditev po drugi svetovni vojni vpliva na spremembe v šolskem sistemu, kar privede do osemletne osnovne šole. Spremeni se tudi ime predmeta, ki postane glasbena vzgoja, na Hrvaškem pa od leta 1984 glasbena kultura. Predmetu so dodane še druge glasbene dejavnosti, ki se realizirajo v učnih področjih petje, igranje, poslušanje glasbe in otroško glasbeno ustvarjanje. Osnovna naloga glasbenega pouka postane dolgotrajen proces, ki pospešuje, usmerja in vzgaja elemente glasbenih sposobnosti pri učencih. V tem obdobju je na spremembe pri glasbenem pouku v največji meri vplival napredek glasbenopedagoške stroke skozi kakovostno in plodno delo številnih priznanih strokovnjakov. Na Madžarskem se predmet imenuje glasba - petje (ének-zene) in se v obdobju do družbenopolitičnih sprememb v devetdesetih letih 20. stoletja razvija v skladu s konceptom Z. Kodályja, ki pa v sodobnem madžarskem šolskem sistemu vedno bolj izgublja svoj pomen. Pomembnejše razlike pri pouku glasbe na Hrvaškem in v Sloveniji je opaziti že konec osemdesetih let 20. stoletja, predvsem pa po razglasitvi samostojnosti obeh držav. Slovenski učni načrt za devetletno osnovno šolo je zasnovan kompleksno in predstavlja refleksijo dejavnikov glasbene kulture, ki se realizirajo skozi štiri vzgojno-izobraževalna področja: razvoj poslušanja glasbe, izvajanja glasbe, razvoj ustvarjalnosti ter razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Na Hrvaškem so se večje spremembe zgodile šele leta 2006 z uvedbo HNOS-a in so se v glavnem nanašale na razbremenitev učencev pri pouku. V vseh treh državah, ki jih obravnavamo, danes stremijo k postavitvi odprtega koncepta glasbenega pouka v osnovni šoli z veliko svobode za učitelje – od izbire vsebin in učbenikov do načina, na katerega bodo te vsebine obravnavali. Hrvaško tako še čakajo usklajevanje učnega programa z Nacionalnim okvirnim kurikulumom (2008) in nadaljnje reforme glasbenega pouka v osnovni šoli.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:glasbena vzgoja, glasbena pedagogika, učni predmet petje, didaktična gradiva, šolska zakonodaja, učni predmet petje, glasbeni pouk, osnovna šola, metode petja, glasbeni pedagogi, didaktična gradiva, Slovenija, Hrvaška, Madžarska
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Košta]
Leto izida:2012
Št. strani:227 str.
PID:20.500.12556/RUL-125870 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:78
COBISS.SI-ID:264240384 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.04.2021
Število ogledov:806
Število prenosov:79
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The dissertation presents the development of the subject of music education in a general education school in Croatia, with a comparative analysis of the situation in Slovenia and Hungary. The results of the research are presented in chronological order, from the beginning of the introduction of national languages in primary schools and the creation of the first songbooks and textbooks in the Croatian, Slovene and Hungarian languages; that is from the middle of the 19th century until today. In every period the development of music lessons is influenced by the socio-political changes, school legislation, textbooks and other material, and the advance of the discipline itself. In the middle of the 19th century music as a subject, called singing, became compulsory in primary schools, with folksongs predominantly used during lessons. In the area of today's Croatia, Slovenia and Hungary in the second half of the 19th century there were aspirations to teach songs from notes as well as possible, which could not be realised in practice due to the unfavourable conditions and due to the inadequate competence of the teachers. In the period between both wars music lessons in Croatia and Slovenia developed in the course outlined by the policy of the departmental ministry in charge of the school system, which issues curricula and programmes that apply to the entire state. Lacking a clear strategy and realistic options for their realisation, such ideas did not contribute to any significant progress in the field of the musical/pedagogical discipline. At the same time, thanks to the composer and musical pedagogue Zoltan Kodály, Hungary became a place of intensive and universally influential musical development, which became even more intense in the period after World War II. Nevertheless, he did not have any substantial influence in Croatia and Slovenia. The new political order following World War II influenced the changes in the school system, which led to an eight-year primary school. The name of the subject itself changed, thus becoming music education, or in Croatia after 1984 musical culture. Other musical activities were added to the subject and realised in the learning areas of singing, playing, listening to music and children's musical creations. The basic task of music lessons becomes a lengthy process that promotes, guides, and raises elements of musical abilities in the pupils. In this period the changes in music lessons were primarily influenced by the advances of the musical/pedagogical discipline through the quality and productive work of numerous renowned experts. In Hungary the subject is called music-singing (ének-zene) and was, until the socio-political changes of the 1990s, developed in accordance with the concept of Z. Kodály, which continues to lose its significance in the contemporary Hungarian school system. More substantial differences between the music lessons in Croatia and Slovenia can be detected at the end of the 1980s and even more so after both states declared their independence. The Slovene curriculum for the nine-year primary school is designed in a complex manner and presents a reflection on the factors of musical culture, realised through the four educational areas: development of listening to music, performing music, development of creativity, and the development of musical abilities, skills, and knowledge. In Croatia greater changes occurred as late as in 2006 with the introduction of the CNES and mostly dealt with unburdening the pupils during lessons. Today, all three states under discussion strive to establish an open concept of primary school music lessons, which would grant a great deal of freedom to teachers, from selecting the content and the textbooks to the method with which this content is discussed. Thus Croatia has yet to co-ordinate its curriculum with the National Curriculum Framework (2008) and carry out further reforms of music lessons in primary schools.

Ključne besede:subject of singing, music lessons, primary school, singing methods, musical pedagogues, school legislation, didactic materials, Slovenia, Croatia, Hungary

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj