Drobirski tokovi s sposobnostjo prenašanja večjih količin materiala so nevarni za infrastrukturo in življenje ljudi. Z analizo širine lesnih branik smo v raziskavi poskušali prepoznati odziv dreves na vpliv treh drobirskih tokov v SZ Sloveniji (Srpenica, Javoršček) in Z Sloveniji (Nikova) z znanim časom nastanka, na podlagi spremembe širine branike datirati podobne drobirske tokove v preteklosti in primerjati odzive različnih drevesnih vrst. Na treh lokacijah smo vzorčili skupno 147 dreves različnih drevesnih vrst (Fagus sylvatica, Pinus sylvestris, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus, Acer pseudoplatanus, Picea abies, Juglans regia, Acer campestre, Tilia cordata in Ostrya carpinifolia), vključno z referenčnimi drevesi, ki niso bila izpostavljena delovanju dejavnika. Pri 91 drevesih smo uspešno izdelali drevesne kronologije in z uporabo metode značilnih let ugotovili leta, ki so pri posameznih drevesnih vrstah ter na posameznih lokacijah glede na širno branike kazala zelo različne trende rasti. Pri drugih drevesih vrstah (večinoma Ostrya carpinifolia, Tilia cordata in Acer pseudoplatanus) nam ni uspelo razbrati vseh branik, oz. sta bili po dve zaporedji širin branik istega drevesa različni. V analizi rasti za prvo leto po dogodku smo šibak odziv na vpliv drobirskih tokov zaznali na lokaciji pod Javorščkom, ne pa tudi v Srpenici in Nikovi. Različne drevesne vrste so se na istih lokacijah odzvale podobno. Ker smo zaznali odziv le na eni lokaciji, nismo mogli rekonstruirati drobirskih tokov po posameznih lokacijah v preteklosti.
|