Magistrsko delo obravnava neujemanja med skladenjskim in pragmatično-semantičnim določanjem razmerja med stavki v večstavčnih povedih. Čeprav sta omenjena pristopa navadno skladna glede tega, ali so stavki v povedi organizirani hierarhično ali nehierarhično, ni nujno, da se skladenjska razlaga vedno ujema s pragmatično-semantično. Delo se najprej osredotoči na metode, s katerimi določimo povedno hierarhijo ali nehierarhijo s skladenjskega vidika. S temi metodami kasneje pokažemo, da so primeri, ki se lahko morda razlagajo kot ponazoritve hierarhične organizacije z vidika pragmatike in semantike, še vedno nehierarhično organizirani s skladenjskega vidika. Tovrstne anomalije so v magistrskem delu prikazane na primerih vezalnega in ločnega priredja, ki s pragmatično-semantičnega vidika izražajo časovno zaporedje, pogojnost, vzročno-posledično ali dopustno razmerje. Z empiričnim delom potrdimo domneve tako, da analiziramo in interpretiramo sodbe maternih govorcev angleščine.
|