Ta raziskava obravnava kreativno-produktivno nadarjenost pri predšolskih nadarjenih/kreativnih otrocih. Glavni cilj je bil raziskovanje povezave med strokovnimi in osebnostnimi lastnostmi vzgojiteljev ter njihove ocene izjemnih izdelkov otrok in lastnosti in vedenj otrok, ki so prispevali k nastanku tega izdelka. Raziskava je potekala v treh delih a sodelovalo je skupaj 370 vzgojiteljev, 22 predšolskih psihologov in 17 ekspertov. Uporabljeni so bili štirje instrumenti: za oceno skupine ekspertov in vzgojiteljev dva vprašalnika, izdelana za namen doktorskega dela, za samooceno vzgojiteljev dva standardizirana vprašalnika (BFQ in SSCS). Rezultati glavne raziskave so namreč pokazali, da so vzgojitelji in eksperti ocenjevali iste izdelke kot tehnično najbolj dovršene in najbolj kreativne. Edini statistično pomemben kazalec med strokovnimi kompetencami vzgojiteljev je vodenje posebnega predšolskega programa. Kreativna samopodoba ter osebnostne lastnosti, čustvena stabilnost in mentalna odprtost, so se izkazali kot statistično pomembni kazalci pri oceni značilnosti izjemnih izdelkov. V primerjavi z ocenami ekspertov so vzgojitelji močno podcenjevali pomen kazalcev otrokovega kreativnega vedenja, čemur so sledile osebnostne lastnosti/motivacija in splošne intelektualne sposobnosti, v manjši meri pa so precenjevali pomen otrokovih specifičnih sposobnosti za nastanek izjemnega izdelka. Z vidika praktične pomembnosti je raziskava pokazala, da vzgojitelji, ki so zaključili dodatno usposabljanje za področje nadarjenosti, bolj poudarjajo pomen osebnostnih lastnosti in motivacije pri nastanku izjemnih izdelkov. Edini statistično pomemben kazalec strokovnih lastnosti vzgojiteljev so izkušnje pri delu z nadarjenimi otroci ter zaključeno dodatno usposabljanje na področju nadarjenosti. To se kaže predvsem na področju ocene pomena splošnih intelektualnih sposobnosti za nastanek izjemnega izdelka. Edini statistično pomemben kazalec osebnostnih lastnosti vzgojiteljev je bila čustvena stabilnost, kar se kaže predvsem na področju napovedi natančnosti glede ocene pomena otrokovih osebnostnih lastnosti ter motivacije za nastanek izjemnega izdelka. Kljub konceptualnim in metodološkim omejitvam je iz raziskave mogoče izpostaviti nekatera spoznanja za izboljšavo procesa za zgodnjo identifikacijo in nadaljnji razvoj specifičnih spretnosti in kompetenc vzgojiteljev.
|