Poskusi z elektronskim sipanjem tipa A(→e,e′→p), ki vključujejo polarizacijske prostostne stopnje, so bogat vir informacij o strukturi protona, bodisi ko je ta ujet v jedro bodisi kadar je prost (A=1H). Uporabnost metode je bila potrjena v številnih predhodnih poskusih, kjer so kot tarčo uporabili jedra 1H, 2H, 4He, 12C in 16O. V teh delih so bili rezultati največkrat predstavljeni v odvisnosti od kvadrata prenesene gibalne količine ali pa kot funkcija manjkajoče gibalne količine. Nedavno se je začelo preučevati odvisnost polarizacijskih komponent in njihovih razmerjih tudi od virtualnost protona, ν. To je predvsem posledica opažanj, da razmerje komponent prenosa polarizacije za posamezno jedro, normalizirano z istim razmerjem za prost proton, (P′x/P′z)A/(P′x/P′z)1H, ki je posredno odvisno tudi od razmerja elektromagnetnih oblikovnih faktorjev, GpE/GpM vezanega protona, kaže univerzalno vedenje kot funkcije ν ne glede na to, katero tarčno jedro uporabimo.
V tem delu predstavljamo prvo meritev komponent prenesene polarizacije pri protonih podobnih virtualnosti, ki so bili izbiti iz s1/2 in p3/2 stanj v 12C v procesu 12C(→e,e′→p) v kvazielastični kinematiki. Z eksperimentom smo želeli izkoristiti napovedano razliko med lokalnima jedrskima gostotama, ki ju občutijo protoni vezani v stanju s1/2 in p3/2, da bi lahko raziskali možne gostotno odvisne modifikacije razmerja elektromagnetnih oblikovnih faktorjev v jedru ujetega protona. V okviru negotovosti naših meritev nismo opazili signifikantne spremembe pri razmerju polarizacijskih komponent za protone iz različnih stanj, ko smo jih primerjali pri podobni virtualnosti. Poleg tega smo opazili tudi dobro ujemanje med eksperimentalnimi rezultati in napovedmi za polarizacijske komponente, izračunanimi v relativističnem impulznem približku distorziranih valov (RDWIA).
|
