izpis_h1_title_alt

Pridelava in uporaba ajde (Fagopyrum esculentum Moench) v svetu in Sloveniji
ID Žnidaršič, Melita (Avtor), ID Kocjan Ačko, Darja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Černič Istenič, Majda (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,67 MB)
MD5: 6309207DD222263C3F2F8584DB11610A

Izvleček
Diplomsko delo obravnava pridelavo in uporabo ajde (Fagopyrum esculentum Moench) v svetu, EU in Sloveniji. Kljub razliki v botanični pripadnosti z žiti, ajdo v kmetijstvu pogosto uvrščamo med žita, saj jo pridelujemo in uporabljamo na enak način. Na slovenskem ozemlju je bila pisno omenjena že leta 1426. Stoletja je prispevala k večji prehranski varnosti, v 20. stoletju pa se je začela umikati rodnejšim poljščinam, kot sta koruza in pšenica. V zadnjih letih je za ajdo ponovno večje zanimanje, saj so ljudje naveličani enolične in industrijsko pripravljene hrane. Stare ljudi ajda spominja na otroštvo in dobre stare čase. S pomočjo statističnih podatkov FAOSTAT smo analizirali zemljišča, namenjena pridelavi ajde in količino pridelka v svetu, EU in Sloveniji. Na svetu so največje pridelovalke ajde Kitajska, Rusija in Ukrajina. Kitajska letno pridela okoli 1.200.000 ton ajde, Slovenija pa 3.225 ton. V Sloveniji je pridelavi ajde namenjenih 3.475 hektarjev zemljišč. Na anketiranih kmetijah je običajno od 4 do 7 članov, starih od 60 do 69 let. Socialno-ekonomski status kmetije je mešana kmetija, saj je vsaj eden izmed članov zaposlen zunaj kmetijstva. Zaradi zdrave prehrane in čistejšega okolja se je večina odločila za ekološki pristop k gojenju. Povsod se zemljišča z ajdo povečujejo, kar pomeni, da ljudje dajejo več pozornosti prehranjevanju in se zavedajo samooskrbe z ajdo. Največ anketiranih kmetij ima od 1 do 10 hektarjev obdelovalnih površin, pridelovanju ajde namenijo do enega hektara. Povprečen hektarski pridelek znaša 1 t/ha. Ajdo sejejo kot strniščni posevek, najpogosteje za žiti. Najpogosteje uporabljena sorta je 'Darja'. Uporablja jo 39 anketiranih pridelovalcev ajde. Največ težav pri pridelavi imajo z divjadjo in ptiči. Ajdo kot rastlino pozna 67 anketiranih kmetov. Največ anketirancev (66) od izdelkov pozna ajdov kruh. Najbolj prepoznavna jed so ajdovi žganci (69 anketirancev). Obrok, v katerega vključujejo ajdo, so najpogosteje kosila (23 anketirancev). Največ anketirancev (56) izdelke iz ajde kupuje v trgovini. Največ anketirancev (23) posega po izdelkih iz ekološke pridelave.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ajda, Fagopyrum esculentu, anketa, pridelava, uporaba razširjenost svet, Slovenija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[M. Žnidaršič]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-124144 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:633.12(043.2)
COBISS.SI-ID:44479491 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.01.2021
Število ogledov:1206
Število prenosov:110
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Buckweath (Fagopyrum esculentum Moench) production and use in the world and Slovenia
Izvleček:
The thesis deals with the production and use of buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) in the world and Slovenia. Despite the difference in botanical classification, buckwheat is often included in the same group as cereals due to their similarity in production and use. In Slovenia, the earliest written mention of buckwheat dates back to 1426. At that time, the growing of buckwheat spread widely in order to secure food sufficiency, however, it was soon substituted by more productive and richer crops such as corn and wheat.Nonetheless, there has been a lot of interest in buckwheat in recent years because people have become dissatisfied with unvaried and industrially prepared food. Buckwheat often reminds people of their childhood and the good old times. With the help of statistics, I analyzed the areas planned for buckwheat growing and the amount of buckwheat produce in the world and Slovenia. In the world, buckwheat fields are expanding, which indicates that people are becoming increasingly more aware of what they eat. The same is true for Europe and Slovenia. In my opinion, there is a lot of demand for buckwheat because of its healthy qualities, therefore, people are more conscious of the importance of its production. China, Russia and Ukraine are the largest producers of buckwheat in the world. China produces approximately 1,200.000 tonnes of buckwheat annually, meanwhile Slovenia produces close to 3.225 tonnes. In Slovenia, 3,475 hectares of land are intended for buckwheat growing. On the surveyed farms, there are usually from 4 to 7 members from the age 60 to 69. The socio-economic status of the farm is a mixed farm as at least one of the members is employed outside the field of agriculture. Because of a healthy diet and cleaner environment, the majority have decided for anecological approach to growing. Most of the surveyed farms have from 1 to 10 hectares of arable land with up to 1 hectare intended for buckwheat. The average harvest per hectare is 1 tonne. Buckwheat is sowed as a stubble crop, frequently after cereals. The most commonly used variety is Darja. Birds and forest animals present the most issues for buckwheat growing. Buckwheat is known as a plant by 67 surveyed farmers. Most respondents (66) know about buckwheat bread. The most recognizable dish is buckwheat mash (69 respondents). Meals that include buckwheat are most often lunches (23 respondents). Most respondents (56) buy buckwheat products in stores. Most respondents (23) use organic products.

Ključne besede:buckweath, Fagopyrum esculentum, questionnaire, production, use, spred, world, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj