izpis_h1_title_alt

Jezikovne kompetence zdravstvenih delavcev Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani : diplomsko delo
ID Mustajbašić, Haris (Avtor), ID Milavec Kapun, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kavalir, Monika (Komentor), ID Kvas, Andreja (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,00 MB)
MD5: 70D74A57B509995760F9260C344CA25E

Izvleček
Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, ambulantna obravnava, tuji jeziki, študij v tujini
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[H. Mustajbašić]
Leto izida:2020
Št. strani:42 str., [10] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-124115 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:46022659 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.01.2021
Število ogledov:1392
Število prenosov:164
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Language competences of healthcare professionals in the Student health centre of the University of Ljubljana : diploma work
Izvleček:
Uvod: Kakovostna komunikacija je v zdravstvenem okolju pomembna, še posebno pri tujih pacientih. Zdravstveni delavci se pri svojem delu vse pogosteje srečujejo s tujimi pacienti, ki potrebujejo ambulantno obravnavo in jim je potrebno podati sporočilo za nadaljnje zdravljenje na njim razumljiv način ter s tem preprečiti morebitne negativne učinke napačnega razumevanja. Namen: Namen raziskave je bil raziskati jezikovne kompetence in jezikovni kapital zdravstvenega osebja v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Metode dela: Z uporabo kvantitativnega pristopa smo izvedli presečno študijo. Zbiranje podatkov je bilo opravljeno maja 2020 s strukturiranim anketnim vprašalnikom. Populacijo so predstavljali zaposleni zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu za študente. Vprašalnik je ustrezno izpolnilo 50 oseb. Realizacija vzorca je bila 83,3 %. Rezultati: Pri samooceni znanja tujih jezikov so se pokazale razlike med skupino zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov ter zdravstvenega osebja. Skupina zdravnikov, zobozdravnikov in psihologov je izstopala pri znanju angleščine ter bosanščine/črnogorščine/hrvaščine/srbščine, medtem ko je pri skupini ostalega osebja bilo znanje angleščine slabše. Pri vprašanju, kateri deli obravnave v angleščini predstavljajo največji jezikovni izziv, je največ oseb označilo posredovanje informacij o zdravilih, pri bosanščini/črnogorščini/hrvaščini/srbščini pa preverjanje razumevanja informacij in navodil. Kot zelo uspešna metoda za premagovanje jezikovnih ovir v angleščini se je izkazala metoda prevajanja s pomočjo zaposlenega, pri bosanščini/črnogorščini /hrvaščini/srbščini pa metoda prevajanja s pomočjo osebe, ki spremlja pacienta. Največ, kar 44 %, zaposlenih je označilo, da bi radi osvežili znanje jezika, ki ga že poznajo. Kot najbolj ustrezna metoda učenja se je pokazala izvedba izobraževanja v fizični obliki. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je potrebno zaposlene kontinuirano izobraževati in jim ponuditi sredstva in orodja, da lahko izboljšajo svoje jezikovne kompetence pri tujih pacientih. Z izobraževanjem lahko zagotovimo kakovostno in strokovno zdravstveno oskrbo takšnim pacientom, poskrbeti pa moramo, da jim bodo orodja v pomoč in ne v breme pri ambulantni obravnavi.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, language barriers, health professionals, outpatient treatment, foreign languages, study abroad

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj