izpis_h1_title_alt

Dejavniki za telesno nedejavni transport v šolo in iz nje : magistrsko delo
ID Mlakar Debenec, Ema (Avtor), ID Jurak, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Sember, Vedrana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,23 MB)
MD5: 6C2DBFACF1A2A7DE2017BC5F3192B449

Izvleček
Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bili otroci najmanj 60 min zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni na dan. Več kot štiri četrine vseh slovenskih otrok in mladostnikov izpolnjuje ta priporočila, od tega 86% fantov in 76% deklet (Sember, Starc, Jurak idr., 2016). Telesno dejavni prihod in odhod iz šole je priložnost za dvig otrokove telesne dejavnosti. Zato je bil namen našega raziskovanja ugotoviti dejavnike za telesno nedejavni prihod slovenskih otrok v šolo in iz nje. V študijo smo vključili merjence iz obsežne raziskave transverzalnega spremljanja telesnega razvoja otrok – ARTOS (Jurak, Kovač in Starc, 2013). Vzorec vključuje učence in učenke osnovnih šol, starih 11 do 14 let, in njihove starše, ki so prav tako odgovarjali na vprašalnik. V študiji, ki je bila izvedena leta 2013, je sodelovalo 1429 oseb (762 dečkov in deklic). Odgovarjali so na vprašanja o načinu prihoda v šolo in odhoda domov ter izbirali med vzroki za telesno nedejaven prihoda v šolo in odhod domov, v kolikor so navedli takšen odgovor. Na enak vprašalnik so odgovarjali tudi njihovi starši. Merjence smo analizirali ločeno po spolu in naredili osnovno statistiko. Grafično in statistično smo preverili normalnost porazdelitve podatkov in opravili frekvenčno porazdelitev razlogov za izbiro transporta. S hi kvadrat testom smo iskali razlike v izobrazbi, socialno ekonomskem statusu, stopnji podpore staršev za športno dejavnost in oceni lastne telesne dejavnosti med starši skupine voženih otrok in ostalimi otroki. Ugotovili smo, da telesno nedejaven način v šolo in iz nje uporablja 30,7% vseh merjencev. Med temi merjenci tako dečki kot deklice najpogosteje navajajo transport z javnim prevozom (17,9%). Najbolj pogost razlog za to je bila oddaljenost šole od doma, kjer pa med odgovori staršev in otrok prihaja do razlik (p=0,000). Otroci so ta razlog navajali pogosteje kot starši. Pri vseh ostalih razlogih med odgovori otrok in staršev ne prihaja do razhajanj. Potrdili smo hipotezo, da obstajajo razlike v telesni dejavnosti staršev med skupino voženih in ostalih otrok, vendar pa je povezava negativna. Več staršev, ki so bolj telesno dejavni, vozi otroke v šolo z avtom, kot tistih, ki niso toliko telesno dejavni. Prav tako med voženimi in nevoženimi otroki ni razlik v socialno ekonomskem družinskem okolju. Ugotovili smo, da je največ vključenih staršev imelo zaključeno srednješolsko izobrazbo (4 ali 5 let). Ne glede na stopnjo izobrazbe je bil najbolj pogost način prihoda v šolo z avtom tja in nazaj peš. Prav tako smo ugotovili, da med otroki, ki uporabljajo telesno nedajavne oblike prihoda v šoli in otroki z telesno dejavnim prihodom ni razlik v starševski podpori za telesno dejavnost

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:telesna nedejavnost, otroci, prihod v šolo, vzroki, starši
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-122268 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:57423107 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.12.2020
Število ogledov:894
Število prenosov:191
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Determinants of children's physically inactive commuting to school
Izvleček:
According to the recommendations of the World Health Organization, children should be moderate to vigorous physical activity per day for a minimum of 60 minutes. These recommendations meets 86% of Slovenian boys and 76% of girls aged 6 to 18 meet these recommendations (Sember, Starc, Jurak, et al., 2016). The purpose of our research was to determine the factors fort he physically inactive arrival of children to and back from school. The study included participants from a more extensive study of transversal monitoring of physical development of children – ARTOS (Jurak, Kovač and Starc, 2013). The sample includes primary school students over the age of 11, measured in the fall of 2013, and their parents, who also answered the questionnaire. The study involved 1429 individuals, 762 men and 667 women. They answered questions about their way of commuting to school, and also chose among the reasons for their choice. Parents also chose among the causes and provided informations on their children's physical data at birth and at the time of measurement. The participants were analyzed separately by sex and basic statistics were made. Graphically and statistically, we checked the normality of the data distribution. We performed a frequency distribution of the reasons for choosing one transport. With the hi square tesst, we looked for differences in education, socioeconomic status, level of support and assessment of one's own physical activity, between the parents of a group of children who were driven to school and the others. We foud that 439 children commute to school and back in a physically inactive way, which is 30,7% of all tested. Both boys and girls most often come to school by public transport (17,9%). The most common reason fort his was the distance of the school from home, where there are differences between parents and children (p=0,000). For all other reasons, there is no disagreement between them (p value ranged between 0,099 and 0,970). We confirmed the hypothesis that there are differences in the physical activity of the parents between the group of drivers and the other children, but the connection is negative. More parents who are more physically active drive their children to school by car than those who are less physically active. There are also no differences in socio-economic status between driven and non-drive children. We also wanted to find out the impact of parental education on the way a child commutes to school. Most parents had a high school education (4 or 5 years). Regardless of the level of education, the most common way to get to school was by car and back on foot. It is not true that these children are more likely to have siblings who go to school. . We also found that children with more support are equaly physically active on the way to school as the others (p=0,103).

Ključne besede:physical inactivity, children and adolescents, commuting to school, reasons, parents

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj