izpis_h1_title_alt

Fitocenološka združba kot kazalnik občutljivosti gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije
Ogrin, Gašper (Avtor), Spinelli, Raffaele (Avtor), Magagnotti, Natascia (Avtor), Halilović, Velid (Avtor), Mihelič, Matevž (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,64 MB)
MD5: 10DCF8AA2C31D7324F117CB9964E1B43
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://doi.org/10.20315/ASetL.123.3 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Z namenom ugotavljanja vpliva fitocenološke združbe na občutljivost gozdnih tal za vožnjo gozdarske mehanizacije smo v gozdovih GE Zaplana opravili 90 meritev profilov sekundarnih gozdnih prometnic. Vzorčenje je potekalo vzdolž linije, dolge 13,9 km. Povprečna globina kolesnic na profilih je znašala 5,7 cm. Najgloblje kolesnice smo zasledili v združbi Blechno-Fagetum (6,9 cm), plitvejše v združbi Galio rotundifolii-Abietetum (6,4 cm) in v združbi Hacquetio-Fagetum (5,6 cm) ter najplitvejše v združbi Omphalodo-Fagetum (5,3 cm). Na globino kolesnic značilno vpliva kategorija prometnice, in sicer najgloblje kolesnice nastajajo na glavnih vlakah (7,0 cm), sledijo stranske gozdne vlake (5,8 cm) ter sečne poti in pobegi (1,9 cm). Rezultati kažejo, da med sestoji različnih fitocenoloških združb in občutljivosti gozdnih tal ni statistično značilnih razlik, a menimo, da je smiselno s podobnimi raziskavami nadaljevati, saj bi v preteklosti izdelane podobne fitocenološke karte lahko bile osnova za pripravo in izvedbo okolju prijazne gozdne proizvodnje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozdarstvo, zbijanje tal, gozdna tla, fitocenoza, globina kolesnic
Vrsta gradiva:Članek v reviji (dk_c)
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2020
Št. strani:Str. 31-41
Številčenje:Vol. 123
UDK:630*31:630*46+630*18:630*114(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.123.3 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:39500035 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:111
Število prenosov:88
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:27.11.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Phytocenoses as indicators of the susceptibility of forest soils to ground-based forest harvesting machinery
Izvleček:
In the article we determine the suitability of the phytocenose as a basic unit for determining soil susceptibility to mechanized logging. A total of 90 measurements of skid trail profiles were taken on a 13.9 km long sample transect. The forest infrastructure studied was categorized into primary and secondary skid trails, trails intended for CTL harvesting and undocumented trails. The following indicators were determined on the profiles: tyre track depth, trail width, trail slope, amount of rock present, presence of roots and road category. The deepest ruts were found in Blechno-Fagetum (6.9 cm), followed by Galio rotundifolii-Abietetum (6.4 cm) and Hacquetio-Fagetum (5.6 cm), while the shallowest ruts were found in Omphalodo-Fagetum (5.3 cm). The deepest ruts were found on primary skid trails (7.0 cm), followed by secondary skid trails (5.8 cm), while the shallowest ruts were found on skid trails used by CTL technology and on undocumented trails (1.9 cm). No significant difference in track depth was found between the four individual phytosociological units, but more extensive research should be conducted in the future.

Ključne besede:forestry, soil compaction, forest soil, phytocenoses, rut depths

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj