izpis_h1_title_alt

Dejavniki soočanja kriminalistov s psihološkimi obremenitvami : magistrsko delo
ID Vatovec Barborič, Gaja (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,02 MB)
MD5: 230CE14C2A32A1460C6FA2A1F38BE566

Izvleček
Kriminalistično delo je v strokovni literaturi karakterizirano kot stresno z visoko stopnjo tveganja za razvoj psiholoških zapletov. Med najbolj ogroženimi so kriminalisti, ki obravnavajo družinsko problematiko in spolno nasilje nad otroki ter mladostniki. Cilj naloge je bil raziskati, kako populacija slovenskih kriminalistov, ki dela na področju mladoletniške kriminalitete, zaznava psihološke obremenitve pri delu, se nanje odziva in z njimi sooča. Ocenjevala sem tudi prevalenco sekundarne travmatizacije in stopnjo rezilientnosti v populaciji. Podatke sem zbrala s strukturiranim intervjujem, Lestvico sekundarnega travmatskega stresa in Lestvico rezilietnosti za odrasle. Vključenih je bilo 20 kriminalistov, kar je 84 % populacije. Rezultati podpirajo ugotovitve predhodnih raziskav, da so obremenjujoči tako operacionalni kakor organizacijski vidiki dela, ki medsebojno delujejo v interakciji. Najbolj obremenjujoč operacionalni stresor so posnetki spolno zlorabljenih otrok, organizacijska pa dokumentacija in pomanjkanje podpore v organizaciji. Večina kriminalistov se z obremenitvami sooča uspešno, delež z akutno izraženimi simptomi sekundarne travmatizacije je nižji od 10 %. Za soočanje z obremenitvami se večinoma poslužujejo strategij približevanja, kot sta pogovor s sodelavci in načrtovanje dela ter fizičnih in sprostitvenih aktivnosti. V primerjavi z normativno populacijo so kriminalisti na Lestvici rezilietnosti za odrasle dosegli rahlo nadpovprečne rezultate, z izjemo podlestvic družinske kohezivnosti in socialnih virov. To je prva raziskava v Sloveniji, ki se osredotoča izključno na kriminaliste s področja mladoletniške kriminalitete, zaključki pa so skladni z ugotovitvami tujih raziskav iste populacije. Ugotovitve lahko vodijo strokovne delavce in psihologe, ki delajo s kriminalisti ter podpirajo nadgradnjo že obstoječih preventivnih in interventnih programov v organizaciji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sekundarna travmatizacija, rezilientnost, kriminalisti, zloraba otrok
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[G. Vatovec Barborič]
Leto izida:2020
Št. strani:68 str.
PID:20.500.12556/RUL-122082 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.944.4:343.89-051(043.2)
COBISS.SI-ID:48633347 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.11.2020
Število ogledov:954
Število prenosov:203
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Factors of coping with psychological hazards among detectives
Izvleček:
In scientific literature, law enforcement work is described as stressful and accompanied by a higher risk of psychological complications. Most at risk are officers working on child abuse and child exploitation cases. The main goal of the work was to identify how the population of Slovene detectives working in the field of youth criminality perceive, cope with, and respond to daily work challenges. I also evaluated the prevalence of secondary traumatization and the level of resilience in the population. I collected the data with a structured interview, Secondary Traumatic Stress Scale, and Resilience Scale for Adults. Twenty criminalists participated – 84 % of the whole population. Results support previous research that both organizational and operational stressors present a significant psychological burden. The most hazardous operational stressor is the material showing sexual abuse of children. Among organizational stressors, most frequent are paperwork and lack of support and understanding in the organization. Most detectives successfully cope with the mentioned challenges. The most used coping strategies are the support of work colleagues, planning of work, and sporting activities. The percentage of those with acute symptoms of secondary traumatic stress is less than 10 %. On the Resilience Scale for Adults, most results are slightly above average, except for subscales of social resources and family cohesion, where the results are slightly below the average of the normative population. This is the first study that focuses only on Slovene detectives that work in the field of youth criminality. The conclusions are congruent with previous research on the subject. Practical implications may be of help for psychologists that work with detectives. Results can also support the development and improvement of already existing preventive and intervention programs in the organization.

Ključne besede:secondary traumatic stress, resilience, law enforcement personnel, child abuse

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj