izpis_h1_title_alt

Sledovi poledenitve v dolini Krnice
ID Kozamernik, Erika (Avtor), ID Stepišnik, Uroš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Forte, Emanuele (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (19,81 MB)
MD5: 3C512EC429149C89F8FBD17BBAF98BD2

Izvleček
Dolina Krnica predstavlja eno izmed stranskih ledeniško preoblikovanih dolin Zgornjesavske doline. Namen raziskave je bil proučiti sledove poledenitve v omenjeni dolini. Na celotnem proučevanem območju med Kriško steno in planino v Klinu je bilo identificiranih pet območij morenskih nasipov, ki so kljub intenzivnim erozijskim in akumulacijskim geomorfnim procesom predvsem v zgornjem delu doline odlično ohranjeni. Za mlajše tri poledenitvene stadije na območju med Kriško steno ter kočo v Krnici je bila izdelana rekonstrukcija površine in obsega paleoledenikov ter pripadajočih ravnovesnih mej. Na območju med najmlajšim morenskim nasipom ter Kriško steno sta bila leta 2015 z georadarjem posneta dva profila, cilj katerih je bil preveriti morebitni obstoj reliktnega ledu pod plastjo ledeniškega firna in grušča. Za območje doline Krnice so bile ocenjene ravnovesne meje paleoledenikov na precej nižjih nadmorskih višinah v primerjavi z drugimi podobnimi območji v bližnji okolici. Za prvi poledenitveni stadij, ki najverjetneje pripada obdobju male ledene dobe, je ravnovesna meja ocenjena na 2010 m nadmorske višine, kar je 426 m nižje od ravnovesne meje Triglavskega ledenika za isto obdobje, oddaljenega 4,5 km zračne razdalje. Drugi in tretji poledenitveni stadij na območju doline Krnica najverjetneje pripadata obdobjema zgodnjega holocena in mlajšega dryasa, njuni ravnovesni meji pa sta bili ocenjeni na 1954 m in 1727 m nad morjem. Morenski nasipi, ki ležijo severno od koče v Krnici, najverjetneje pripadajo poznejšim pleistocenskim hladnejšim obdobjem, t.j. višku zadnje poledenitve (LGM – Last Glacial Maksimum) z viškom pred 21.000 leti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:poledenitev, paleoklima, Julijske Alpe, ravnovesna meja ledenika (ELA), geomorfologija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-121423 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.10.2020
Število ogledov:804
Število prenosov:255
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Traces of glaciation in the Krnica Valley
Izvleček:
The Krnica Valley represents one of the side glacial valleys of the Upper Sava Valley. The purpose of this research was to investigate the traces of glaciation in the valley. In the whole studied area between the Kriška wall and the mountain in the Klin area, five areas of the moraine ridges were identified, which, despite intense erosion and acummulation of geomorphic processes, are especially well preserved in the upper part of the Krnica Valley. For the younger three glacial stages in the area between the Kriška wall and the Krnica mountain hut, a reconstruction of the surface and the extent of paleo-glaciers with their associated equilibrium line altitudes was made. In the area between the youngest moraine ridge and the Kriška wall, two profiles were taken in 2015 with a georadar, the aim of which was to verify the possible existence of relict ice under the layer of firn and gravel. For the Krnica Valley area, equilibrium line altitudes (ELAs) were estimated at much lower altitudes compared to the other similar areas in the vicinity. For the first glacial stage, which most probably belongs to the period of the Little Ice Age, the ELA is estimated at 2010 m above sea level, which is 426 m lower than the ELA of the Triglav Glacier for the same period, 4.5 km away. The second and third glacial stages in the Krnica Valley probably belong to the Early Holocene and Younger Dryas periods, respectively, and their equilibrium line altitudes were estimated at 1954 m and 1727 m above sea level, respectively. The moraine ridges, lying to the north of the Krnica mountain hut, probably date to the later Pleistocene cooler periods, i.e. Last Glacial Maximum (LGM) with a peak of 21,000 years ago.

Ključne besede:glaciation, paleoclimate, Julian Alps, equilibrium line altitude (ELA), geomorphology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj