Projektno načrtovanje z orodjem BIM pridobiva vse več pozornosti ter na področju inženiringa, arhitekture in gradbeništva (EAC) njegova uporaba strmo narašča, saj zagotavlja boljše načrtovanje in nadzor projektov grajenega okolja, izboljšanje kakovosti končnih izdelkov, natančne izmere vgrajenih materialov (QTO), načrtovanje in zmanjšanje končnih stroškov ter manjšanje negotovosti med gradnjo. Uvajanje BIM-a na področju kulturne dediščine (HBIM) je deležno prav tako velikega zanimanja ker omogoča vključevanje že obstoječe dokumentacije, rezultatov raziskav, konzervatorskih posegov ter podatkov o dosedanjem vzdrževanju objekta. Za razliko od tradicionalnega pristopa zbiranja gradiva v obliki dokumentov, poročil, risb narejenih s strani strokovnjakov različnih profilov, HBIM vključuje tako kvalitativne kot kvantitativne informacije kot so geometrija ter negeometrijske podatke, ki so v urejenem formatu na dosleden način integrirane v en sam 3D model. Eden izmed glavnih dosežkov te naloge je razvoj 3D modela iz oblaka točk terestričnega laserskega skeniranja ter vključitev ne-geometrijskih podatkov dobljenih na osnovi nedestruktivnih (NDT) in delno destruktivnih (MDT) preiskav ter rezultatov monitoringa skozi daljše časovno obdobje. Kot končni rezultat smo izdelali unikaten HBIM model stavbe, ki vsebuje 3D geometrijo, ne-geometrijske informacije, povezane dokumente ter 2D/3D risbe kot podlage za načrtovanje utrditvenih ukrepov.
|