 | PDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,10 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,90 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,90 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
| PDF - Priloga, prenos (2,89 MB) |
V diplomskem delu predlagam alternativno delitev glagolskih pripon na eno- in večmorfemske, pri čemer so enomorfemske enake tematskim vokalom, večmorfemske pa lahko poleg tematskega vokala vsebujejo tudi besedotvorne morfeme. Med večmorfemske glagolske pripone uvrščam tudi glagolsko pripono -ni-, ki jo razumem kot sestavljeno iz besedotvorne pripone -n, ki daje glagolu semelfaktivni pomen in ga dela dovršnega, in tematskega vokala
-i-.
Dalje sem na podlagi zbranega dialektološkega gradiva izdelala oblikoslovno-glasoslovne karte s poudarkom na srednještajerski priponi -na-, ki se pojavlja v celjskem mestnem govoru. Predstavljeni so rezultati empirične raziskave z informanti celjskega mestnega govora, ki opisuje okoliščine rabe pripone -na- v celjskem mestnem govoru in ugotavlja razmerje njene rabe z rabo srednjesavinjske pripone --.
