izpis_h1_title_alt

Izražanje in vrednotenje encimske aktivnosti rekombinantne človeške indolamin 2,3-dioksigenaze 1 ter sinteza izoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-onskih zaviralcev
ID Abe, Aljaž (Avtor), ID Sova, Matej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bratkovič, Tomaž (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,97 MB)
MD5: F9618518D606BA535C01535AF25A3162

Izvleček
Indolamin 2,3-dioksigenaza 1 (IDO1) je poglavitni encim kinureninske metabolne poti, kjer katalizira pretvorbo L-triptofana v N-formilkinurenin. Za večino vrst rakavih obolenj je značilno povišano izražanje encima, kar je v tesni povezavi s slabo prognozo in nižjo možnostjo preživetja. IDO1 je vpleten v zaviranje efektorske funkcije celic T in ubijalk, diferenciacijo in aktivacijo imunosupresivnih regulatornih limfocitov T ter celic mieloidne supresorske vrste, kar promovira razrast tumorskih celic, omogoča neovaskularizacijo in zmanjšuje učinkovitost imunoterapij. Rezultati prvih in drugih faz kliničnih vrednotenj zaviralcev IDO1 so obetali protitumorno delovanje, a zaenkrat še nimamo potencialne učinkovine, ki bi prestala vse klinične faze. V sklopu magistrske naloge smo želeli z uporabo ekspresijskega sistema Escherichia coli pridobiti IDO1, ki bi izkazoval ekvivalentno aktivnost v primerjavi s komercialno dostopnim encimom in sintetizirati nove zaviralce IDO1 ter ovrednotiti njihovo zaviralno aktivnost. Z optimizacijo sestave gojišča in pogojev gojenja smo skušali zagotoviti čim večje izražanje. Celicam smo dodali različne prekurzorje za sintezo hema in primerjali izkoristek gojenja po 24 h in 48 h v prisotnosti oz. odsotnosti induktorja. S poliakrilamidno gelsko elektroforezo v prisotnosti natrijevega dodecilsulfata smo potrdili istovetnost produkta in pretežno zastopanost v topni obliki, nakar smo protein izolirali in očistili s kovinsko-kelatno afinitetno kromatografijo in gelsko filtracijo. Koncentracijo očiščenega encima smo določili spektrofotometrično pri 280 nm, še bolj pa nas je zanimala vrednost razmerja absorbanc A404/A280, ki korelira z deležem proteina, na katerega je vezan hem, kar vpliva na encimsko aktivnost. Največ rekombinantnega encima smo uspeli pridobiti, če smo bakterijam v gojišče dodali 5-aminolevulinsko kislino in z gojenjem nadaljevali še 24 h po indukciji izražanja. Aktivnost rekombinantnega encima IDO1 je bila kar petkrat nižja od komercialnega, verjetno na račun odsotnosti reducenta po zadnjem kromatografskem čiščenju. Sintetizirali smo tri končne spojine na osnovi 2-(3-(4-fluorofenil)-4-oksoizoksazolo[5,4-d]pirimidin-7(4H)-il)-N-fenilacetamidnega skeleta, ki so se razlikovale v substituentu na položaju meta fenilnega obroča, vezanega na N-atomu acetamida. Zaviralno delovanje končnih spojin smo vrednotili s fluorescenčnim testom, pri katerem se je kot najmočnejši zaviralec z IC50 vrednostjo 55.1 µM izkazala spojina 10 s trifluorometilno skupino. Čeprav rekombinantni encim ni dosegel želene aktivnosti, pa smo z našim raziskovalnim delom pomembno prispevali k temu, da bo v prihodnje možno pridobiti kristalno strukturo in na osnovi lastnosti vezavnega mesta načrtovati še močnejše zaviralce.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:indolamin 2, 3-dioksigenaza 1, zaviralci, ekspresija, Escherichia coli, imunoterapija raka
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-120346 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2020
Število ogledov:751
Število prenosov:168
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The expression of recombinant human indoleamine 2,3-dioxygenase 1, evaluation of its enzymatic activity and synthesis of isoxazolo[5,4-d]pyrimidin-4(5H)-one inhibitors
Izvleček:
Indoleamine 2,3-dioxygenase 1 (IDO1) is a major enzyme of the kynurenine pathway, where it catalyzes the conversion of L-tryptophan to N-formylkynurenine. Higher expression of the enzyme is observed in the majority of cancer related diseases, which is closely associated with bad prognosis and lower survival rates. IDO1 suppresses effector function of T and natural killer cells, differentiation and activation of immunosuppressive regulatory T lymphocytes and myeloid derived suppressor cells, which promotes spread of tumour cells, neovascularization and diminishes effectiveness of immunotherapies. Results of the first and the second phases of clinical trials showed promising antitumour activity; however, up to date no IDO1 inhibitors have passed all clinical phases. As a part of master's thesis we wished to express in Escherichia coli, isolate and purify IDO1 that would show equivalent activity to the commercially available enzyme; synthesize novel IDO1 inhibitors and evaluate their inhibitory activity. With optimization of growth medium composition and culture condition we tried to secure higher expression. Cells were provided with heme precursors for its synthesis and we compared expression yields after 24 and 48 hours of cultivation in the presence/omittance of an inductor. Sodium dodecyl sulfate–polyacrylamide gel electrophoresis was performed to confirm identity of the product and its presence in soluble form. In addition, the protein was isolated and purified with immobilized metal affinity chromatography and gel filtration chromatography. Concentration of a purified enzyme was determined spectrophotometrically at 280 nm, but of greater importance was the absorbance ratio A404/A280, which correlates with proportion of cofactorial heme occupation, which influences enzyme activity. Highest IDO1 expression was achieved when the growth medium was supplemented with 5-aminolevulinic acid and bacteria were grown for 24 hours upon recombinant protein induction. The activity of produced enzyme was 5-fold lower compared to the commercial one, most likely due to the fact that the reducent was not added after the last purification step. We synthesized three final compounds based on 2-(3-(4-fluorophenil)-4-oxoisoxasolo[5,4-d]pyrimidine-7(4H)-yl)-N-phenylacetamide scaffold, where we added different substituents on the meta position of the phenyl ring, attached to the N-atom of acetamide group. Inhibitory activity of final compounds was determined with a fluorescence-based assay, where the compound 10 with trifluoromethyl substituent exhibited the most potent inhibitory activity, with the IC50 value of 55.1 µM. Although we failed to produce the enzyme with equivalent activity to the commercial counterpart, our contribution for future research cannot be neglected as it might soon be possible to obtain new crystal structures and design novel more potent inhibitors on the basis of binding site characteristics.

Ključne besede:indoleamine 2, 3-dioxygenase 1, inhibitors, expression, Escherichia coli, cancer immunotherapy

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj