Izziv, s katerim se sooča farmacija pri uporabi nanokristalov, je njihova fizikalna nestabilnost. Znano je, da je liofilizacija odlična tehnika za izboljšanje dolgoročne stabilnosti koloidnih sistemov. Kljub temu je slabo raziskana medsebojna odvisnost sestave formulacij, procesnih pogojev in lastnosti liofiliziranih nanokristalov. Nanokristali predstavljajo vrsto trdnih nanodelcev, ki so pri slabo topnih učinkovinah postali priljubljeni predvsem v zadnjih letih, saj izboljšujejo njihovo biološko uporabnost. Najpogosteje se uporabljajo pri parenteralni obliki aplikacije za podaljšano sproščanje zdravila in izogibanje metabolizmu prvega prehoda. Namen magistrske naloge je raziskati vpliv različnih formulacij in procesnih pogojev na fizikalne lastnosti liofiliziranih nanokristalov paliperidon palmitata. Predhodna študija je obsegala cikle zamrzovanja/odmrzovanja, s katero je bil raziskan vpliv različnih pufrov (citrat, histidin, Na−fosfat, K−fostat) in izbran najprimernejši krioprotektant, ki je uspešno zaščitil nanokristale med procesom zamrzovanja. Rezultati velikosti in števila delcev kažejo, da ima vrsta pufra zanemarljiv učinek na sterično stabilizacijo. Nasprotno je stabilizacija nanokristalov odvisna od vrste krioprotektanta. V primerjavi z manitolom je
saharoza uspešno preprečila aglomeracijo delcev. Na podlagi prejšnjih rezultatov je sledila liofilizacija nanokristalov paliperidon palmitata, s katerim je bil raziskan vpliv nastajanja ledenih kristalov z uporabo konzervativnega zamrzovanja, temperiranja ali nadzorovane nukleacije. Liofiliziranih je bilo šest različnih formulacij nanokristalov v kombinaciji treh razičnih koncentracij saharoze in poloksamera 407 ali polisorbata 20 kot sterična stabilizatorja. Stabilnost nanokristalov je bila raziskana z uporabo obsežnega analitičnega postopka. Poleg tega so bile analizirane tudi lastnosti liofilizata, in sicer preostala vsebnost vlage in specifična površina. Rezultati so pokazali, da režim zamrznitve nima pomembnega vpliva na stabilnost nanokristalov. Nasprotno je kombinacija steričnega stabilizatorja in krioprotektanta bistveno prispevala k stabilnosti liofiliziranih nanokristalov. Pri shranjevanju liofiliziranih produktov pri pospešenih stresnih pogojih je po dveh tednih prišlo do kolapsa liofilizata pri vseh formulacijah, najverjetneje zaradi visoke vsebnosti preostale vlage po liofilizaciji.
|