Mišično-skeletne poškodbe v hokeju na ledu: pregled literature : diplomsko delo

Bogolin, Živa (avtor), Vauhnik, Renata (mentor), Jakovljević, Miroljub (recenzent)

Uvod: Poškodbe lahko opišemo kot akutne ali preobremenitvene in jih je potrebno statistično proučevati, saj lahko le tako izboljšamo naše razumevanje in preventivo. Hokej na ledu ima eno najvišjih stopenj poškodb med športi. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati vrste mišično-skeletnih poškodb hokejistk in hokejistov. Metode dela: Metodologija diplomskega dela je pregled strokovne in znanstvene literature, ki proučuje mišično-skeletne poškodbe na področju hokeja. Iskanje literature je potekalo v spletni zbirki PubMed. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih osem raziskav. Preiskovanci, vključeni v večino raziskav, so bili poklicni hokejisti. Najpogostejše poškodbe hokejistov so bile poškodbe glave. Hokejistke so imele najpogosteje poškodovan spodnji ud. Najpogosteje so bili poškodovani napadalci. Pri obeh spolih so prevladovale kontaktne poškodbe. Malo poškodb je bilo resnih in jih je bilo treba operativno zdraviti. Večina poškodb ni povzročila daljše odsotnosti igralcev, in sicer se je večina poškodovanih vrnila v roku enega meseca. Razprava in zaključek: Težavnostno stopnjo poškodb se večinoma meri z odsotnostjo igralca, vendar to ni najprimernejši način, saj je pomembnejši vpliv poškodbe na njegovo funkcijo oziroma na sodelovanje v igri. Primerjava med raziskavami je bila omejena zaradi neenotnega poročanja in definicije težavnosti poškodbe. Kvalitetnejšo primerjavo bi bilo mogoče izvesti s poenotenjem teh razlik in uvedbo enotne podatkovne baze. Ne moremo z gotovostjo zaupati podatkom za hokejistke, saj smo primerjali manjše število raziskav kot za hokejiste. Glede na naraščajoče število aktivnih hokejistk je potrebno natančnejše beleženje in raziskovanje spolno specifičnih poškodb. Pregled literature s svojimi omejitvami opozarja na napake v raziskovanju mišično-skeletnih poškodb v hokeju in razkriva najpogostejše poškodbe glede na del telesa, tkivo, položaj igralca, težavnostno stopnjo in mehanizme nastanka, kar vpliva na programe preventive, nadaljnji razvoj športa in pravila igre. Ta pregled tudi vzbuja dvom o uspešnosti prepovedi zaustavljanja s telesom za hokejiste in mlajše igralce.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, fizioterapija, hokej na ledu, mišično-skeletne poškodbe, napadalci, poškodbe glave
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [Ž. Bogolin]
• Leto izida: 2020
• Št. strani: 27 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-120191
• UDK: 615.8
• COBISS.SI-ID: 28692227
• Datum objave v RUL: 17.09.2020

BOGOLIN, Živa, 2020, Mišično-skeletne poškodbe v hokeju na ledu: pregled literature : diplomsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : Ž. Bogolin. [Dostopano 31 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120191

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Musculo-skeletal injuries in ice-hockey: literature review : diploma work

Izvleček

Introduction: We can define sports injuries as acute or overuse. They must be statistically reviewed to improve our understanding and the prevention of injuries. Ice hockey has one of the highest injury rates amongst sports.. Purpose: The purpose of this diploma work is to do a literature review of the musculo-skeletal injuries of ice-hockey players (man and women). Methods: Methodology of this diploma work is a review of literature regarding musculo-skeletal injuries in ice-hockey. Literature search was done in PubMed. Results: Eight studies were included into the review. Subjects of studies were mostly professional male hockey players. The head was the most injured body part of men. Women had the highest rate of lower body injuries. Offence players were injured most often. Contact injuries had the highest rate in both genders. Serious injuries were not common and most of the injuries did not require surgery. Most injuries did not cause absence from sport participation, in fact most of the injured were back after just a month. Discussion and conclusion: The injury severity is mostly measured with the loss of time, but it would be more suitable to measure the influence of an injury on athletes’ function or physical performance. We had difficulties comparing studies because of a disunity in injury definitions. A better quality of epidemiological work could be reached by unity in the injury rate data bases. We do not trust in data about women’ injuries with the same certainty as in men’. Giving the rising number of active women in ice-hockey there is a need for a higher number and standard of women-based studies. Literature review is exposing flaws in current research methods and where the highest rates of Musculo-skeletal injuries currently stand, which influences preventive programs and the evolution of sport.

• Ključne besede: diploma theses, physiotherapy, ice-hockey, musculo-skeletal injuries, offence players, head injuries