izpis_h1_title_alt

Korelacija rezultatov spirometrije, impulzne oscilometrije in telesne pletizmografije pri izvedbi provokacijskega testa z metaholinom
ID Lozić, Nirmela (Avtor), ID Grabnar, Iztok (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Topole, Eva (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,56 MB)
MD5: AA2B01F4B3BBED71839774EAC6666253

Izvleček
Astma je ena najbolj pogostih obstruktivnih pljučnih bolezni. Diagnozo astme postavimo na podlagi kliničnega pregleda (respiratornih simptomov) ter preiskave pljučne funkcije. V diagnostiki se najpogosteje uporablja spirometrija in večkrat tudi telesna pletizmografija. Izvedba teh preiskav je za določene posameznike (starostnike, otroke) zelo zahtevna in utrujajoča. Impulzna oscilometrija (IOS) predstavlja novo metodo za vrednotenje pljučne funkcije. Ta metoda je enostavna za izvedbo, saj od preiskovanca zahteva minimalno sodelovanje in se v nasprotju s spirometrijo izvaja med mirnim dihanjem. Da bi omogočili preiskovancem lažjo izvedbo preiskave in s tem ovrednotili novo metodo IOS za oceno pljučne funkcije, smo opravili primerjavo impulzne oscilometrije s spirometrijo in telesno pletizmografijo med izvedbo nespecifičnega provokacijskega testiranja z metaholinom. V raziskavi je sodelovalo 102 preiskovancev (od 18 do 65 let). Statistično smo ovrednotili specifičnost in občutljivost impulzne oscilometrije v primerjavi s standardno metodo spirometrije, jakost povezanosti parametrov impulzne oscilometrije s parametri spirometrije in telesne pletizmografije pri izvedbi nespecifičnega metaholinskega testa. Opredelili smo ujemanje telesne pletizmografije z impulzno oscilometrijo z Bland-Altmanovo metodo. Glede na dobljene podatke ima uporaba impulzne oscilometrije 97,4 % občutljivost in 36,5% specifičnost pri ugotavljanju bronhialne preobčutljivosti. Ugotovili smo, da je jakost povezave med parametri spirometrije (⠆FEV1) in impulzne oscilometrije (⠆R5, ⠆R20, ⠆R5-R20) različna. Jakosti povezave ⠆FEV1, ki je najpomembnejši parameter pri provokacijskem testu, je pokazala srednje močno povezavo z ⠆R5 (rs = 0,58) in ⠆R5-R20 (rs = 0,37). Nekoliko šibkejša je bila korelacija z vrednostjo ⠆Fres (rs = 0,49). Pozitivna, srednje močna je bila korelacija med ⠆FEV1 in ⠆X5 (rs = 0,59), korelacije med vrednostmi ⠆FEV1 in ⠆R20 (rs = 0,05) je bila slaba. Ugotovili smo tudi močno jakost povezave telesne platizmografije (⠆RV) in spirometrijo (⠆FEV1) (rs = 0,78). Telesna pletizmografija (⠆Raw) in impulzna oscilometrija imajo dobro jakost povezave pri parametru ⠆Raw, ki korelirajo z vrednostmi ⠆R5 (r = 0,63), koleracija z ⠆R20 (rs = 0,24) pa je slabša. Ugotavljamo, da obstaja zmerna korelacija impulzne oscilometrije in spirometrije za določene parametre (⠆R5, ⠆R5-R20 in ⠆X5) kakor tudi s telesno pletizmografijo (⠆R5). Pri ujemanju parametrov smo pri impulzni oscilometrični analizi (⠆R5) dobili za 0,14 kPa/(L/s) višje rezultate, kot pri telesni pletizmografiji (⠆Raw), pri (⠆R20) je bil za 0,1 kPa/(L/s) višja ⠆Raw. Ocenili smo, da je ujemanje med metodama zadovoljivo za določene parametre.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:astma, metaholin, spirometrija, impulzna oscilometrija, telesna pletizmografija, korelacija, Bland-Altmanova metoda
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-119874 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2020
Število ogledov:1503
Število prenosov:240
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Correlation of spiromety, impulse oscillometry and body plethysmography results in methacholine challenge testing
Izvleček:
Asthma is one the most common obstructive lung diseases. Asthma is diagnosed based on clinical exam (respiratory symptoms) and lung function testing. For evaluation, spirometry and body plethysmography are most commonly used. For certain populations (the elderly and children) performing these tests can be very challenging and exhausting. Impulse oscillometry (IOS) represents a new concept of evaluating lung function. This method is simple and requires minimal effort from the subject's part; in contrast to spirometry, oscillometry is measured during regular breathing. With the aim to verify a simpler method of evaluating lung function, parameters of impulse oscillometry were compared to spirometry and body plethysmography parameters during metacholine challenge testing. In our study we included 102 patients aged 18 to 65 years. We performed a statistical analysis of the specificity and sensitivity of impulse oscillometry parameters in comparison with that of standard spirometry and an evaluation of the magnitude of correlation between parameters measured with impulse oscillometry and those measured with spirometry and body plethysmography during metacholine challenge testing. We graded the correlation between results obtained with body plethysmography and impulse oscillometry using the Bland-Altman method. Considering our results, impulse oscillometry was shown to have a 97.4% sensitivity and 36.5% specificity in determining bronchial hypersensitivity. We determined that the magnitude of correlation between parameters of spirometry (ΔFEV1) and impulse oscillometry (ΔR5, ΔR20, ΔR5-ΔR20) varies. In evaluating the magnitude of correlation, ΔFEV1, which is the most important factor in provocation testing showed a moderate negative correlation with ΔR5 (rs = 0,58) and with ΔR5-ΔR20 (rs = 0,37). The correlation between ΔFEV1 and ΔFres (rs = 0,49). A positive, moderate correlation was observed between ΔFEV1 and ΔX5 (rs = 0,59); the correlation between ΔFEV1 and ΔR20 (rs = 0,05) was weak. A strong correlation was observed between body plethysmography ΔRV and spirometry (ΔFEV1) (rs = 0,78). The magnitude of correlation between body plethysmography ΔRV and impulse oscillometry was strong in respect to ΔRaw with a correlation between ΔRaw and ΔR5 of rs = 0,63 whereas the correlation between ΔRaw and ΔR20 was weak with a value of rs = 0,24. We can conclude that there is a moderate correlation between impulse oscillometry and spirometry for certain parameters (ΔR5, ΔR5-ΔR20 and ΔX5) as with body plethysmography. Results obtained with impulse oscillometry at (ΔR5) compared to those of body plethysmography (ΔRaw) were 0,14 kPa/(L/s) higher; at (ΔR20), ΔRaw was higher by 0,1 kPa/(L/s). We estimated that the correlation between methods for measuring individual parameters is satisfactory.

Ključne besede:asthma, metacholine, spirometry, impulse oscillometry, body plethysmography, correlation, Bland-Altman method

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj