izpis_h1_title_alt

Javna ozaveščenost o jezikovnih motnjah v Sloveniji
ID Čamernik, Tjaša (Avtor), ID Kogovšek, Damjana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Novšak Brce, Jerneja (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6356/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Jezikovne motnje so motnje v razumevanju in/ali uporabi govorjenega, pisnega ali drugega simbolnega sistema (npr. znakovni jezik). Specifična jezikovna motnja je del razvojnih jezikovnih motenj, nima znanega vzroka in zajema različna področja jezikovnega funkcioniranja. Za poimenovanje jezikovnih motenj neznanega vzroka so v uporabi tudi drugi različni termini, kot so: govorno-jezikovna motnja, razvojna disfazija, specifični jezikovni primanjkljaji ipd. Prav tako so v uporabi različni diagnostični kriteriji, ki skupaj z neenotno terminologijo vplivajo na poznavanje jezikovnih motenj, javno ozaveščenost in dostop do logopedskih storitev. Pogosto pravilne informacije o jezikovnih motnjah v javnosti niso dovolj razširjene ali pa so celo nedosledne. V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela smo najprej predstavili govorno-jezikovne motnje, nato pa smo natančno opisali razvojne jezikovne motnje, specifično jezikovno motnjo, zgodovino poimenovanja oziroma terminologije jezikovnih motenj ter diagnostične kriterije za opredelitev specifične jezikovne motnje. Opisali smo tudi pomen javne ozaveščenosti na področju logopedije in predstavili izsledke do sedaj narejenih raziskav. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo javne ozaveščenosti o jezikovnih motnjah v Sloveniji. Prav tako je bil osrednji namen ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji javne ozaveščenosti o jezikovnih motnjah v Sloveniji glede na starost, spol, izobrazbo in socioekonomski status. Vzorec je zajemal 90 oseb z območja celotne Slovenije in je bil sestavljen iz treh starostnih skupin; 18−39 let, 40−59 let ter 60 in več let. Vse starostne skupine so bile enako zastopane. Vprašani so izpolnili vprašalnik o javni ozaveščenosti o jezikovnih motnjah. Z raziskavo smo ugotovili, da je stopnja javne ozaveščenosti v Sloveniji vprašljiva. Večina vprašanih pozna izraz jezikovna motnja, hkrati pa ga ne zna pravilno opredeliti in ne pozna značilnosti motnje. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo nekatere statistično pomembne razlike v javni ozaveščenosti o jezikovnih motnjah med različnimi starostnimi skupinami in glede na spol, izobrazbo ter socioekonomski status.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-118618 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:26302467 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.09.2020
Število ogledov:863
Število prenosov:58
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Public awareness of developmental language disorders in Slovenia
Izvleček:
Language disorders are disorders in understanding and/or use of spoken, written, or other symbolic systems (e.g. sign language). A specific language impairment is a part of developmental language disorders. It has no known cause and includes different fields of language functioning. To name the language disorders of unknown cause, other different terms are also in use, such as speech-language disorder, developmental dysphasia, specific language deficits, etc. Different diagnostic criteria are also in use. Together with non-uniform terminology, they influence the knowledge of language disorders, public awareness, and access to speech-and-language-therapist services. Usually, accurate information on language disorders is not spread enough in public or is even inconsistent. In the theoretical starting points of the master’s thesis, we first presented speech-language disorders. Then, we accurately described developmental language disorders, the specific language impairment, the history of naming and the terminology of language disorders, and diagnostic criteria to define the specific language impairment. We also described the significance of public awareness in the field of speech and language therapy and presented the findings of recent research. By research, we wished to ascertain the level of public awareness of language disorders in Slovenia. The central purpose was also to ascertain whether there are statistically significant differences in the level of public awareness in language disorders in Slovenia with regards to age, gender, education, and socioeconomic status. The sample included 90 persons from the area of entire Slovenia and was composed of three age brackets: 18−39 years, 40−59 years, and 60 years and more. All the age brackets were represented equally. The participants filled in the questionnaire on public awareness of language disorders. By the research, we ascertained that the level of public awareness in Slovenia is questionable. Most of the participants know the expression language disorder. At the same time, they cannot define it correctly and do not know the characteristics of the disorder. We also ascertained that there are some statistically significant differences in public awareness of language disorders among different age brackets and with regards to gender, education, and socioeconomic status.

Ključne besede:language

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj