Odstotek je eden najbolj razširjenih matematičnih pojmov, ki se na različne načine uporablja v šolah in v resničnem življenju. Učenci se zavedajo, da je računanje z odstotki in poznavanje njihovega pomena zelo koristna in uporabna spretnost, a raziskave kažejo, da ima veliko učencev težave pri reševanju problemov, povezanih z odstotki. Kritike za omenjene težave so usmerjene predvsem v poučevanje, ki v središče postavi razvijanje učenčevih spretnosti pri računanju z odstotki, v veliko manjši meri pa nameni pozornost učenčevemu poglobljenemu razumevanju teh vsebin in njenih pomenov v različnih kontekstih.
V pričujoči študiji prikazujemo nov model za poučevanje odstotkov v sedmem razredu osnovne šole, izhajajoč iz predpostavke, da so učenci pri tej starosti (13 do 14 let), glede na kognitivni razvoj, zmožni konceptualnega razumevanja odstotkov in povezovanja teh vsebin z znanjem o ulomkih in decimalnih številih. V izhodišču oblikovanja modela smo analizirali pomen različnih reprezentacij za razumevanje določenega vidika pojma odstotek oz. njihovo medsebojno dopolnjevanje s ciljem razviti model, s katerim bi spodbujali učenčevo poglobljeno razumevanje odstotkov. Model je bil zasnovan na temelju koncepta 'metoda oblikovanja modela', katerega izhodišče je procesno načrtovanje in interveniranje pri poučevanju, končna evalvacija modela pa je temeljila na pedagoškem eksperimentu. Metoda oblikovanja modela je omogočala induktivni pristop: oblikovana sta bila dva pilotna modela (PM 1 in PM 2), ki smo jih preverili na izbranem vzorcu učencev. Najprej smo preverili PM 1, ga ovrednotili, na osnovi dognanj oblikovali PM 2, ki smo ga ponovno preverili na drugem vzorcu sedmošolcev. Izpopolnjena pilotna modela smo razvili v PGBE model za poučevanje in učenje odstotkov. Kratica PGBE (P-poster method, G-grids, B-bar model, E-extended bar model) zaobjema prepletenost reprezentacij odstotkov in njihov pomen za razvijanje posamezne taksonomske ravni znanja: reprezentiranje v obliki posterja za intuitivno znanje, mreža za konceptualno znanje, prikazovanje odstotkov s stolpci za proceduralno znanje in razširjena reprezentacija s stolpci za razvijanje problemskega znanja.
Učinkovitost PGBE modela za poučevanje in učenje odstotkov je bila preverjena na vzorcu 473 sedmošolcev iz desetih šol treh regij na Kosovem. Pri ugotavljanju učinkovitosti modela smo uporabili naslednje instrumente: preizkus znanja za ugotavljanje predznanja, preizkus za ugotavljanje znanja po izvedenem pristopu, opazovalni list za spremljanje poteka učnega procesa, učiteljevi dnevniški zapisi, učenčeve izhodne kartice, pol-strukturirani intervju za učitelje. Rezultati pilotske raziskave, v katerih smo zaporedno preverili dva pilotna modela (PM 1 in PM 2) so pokazali učinkovitost načina povezovanja reprezentacij in vlogo interakcije tako med učenci in učitelji kot tudi med učenci. Temeljita analiza izvedb pilotnih modelov je rezultirala v model PGBE. Četudi je bilo pilotiranje izvedeno dvakrat, smo model preverili na izbranem vzorcu učencev z eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja in izvedbo ustreznih statističnih postopkov za vrednotenje rezultatov učencev na preizkusih znanja (ugotavljanje predznanja, znanja po izvedbi pristopa in na pot-testu, dva meseca po zaključku eksperimenta). Učenčevi rezultati na preizkusih znanja so izpolnjevali pogoje za parametrični test, zato smo uporabili t-test za analizo rezultatov preizkusa znanja o odstotkih, za statistično analizo rezultatov preizkusa znanja glede na raven znanja (intuitivno, konceptualno, proceduralno in problemsko) pa smo uporabili Mann-Whitney U test.
Statistična analiza učenčevih rezultatov na preizkusih znanja pokaže, da so učenci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri 26-ih ocenjevalnih enotah od skupaj 28 enot na preizkusu znanja po izvedenem pristopu in pri 21-ih ocenjevalnih enotah od 28 enot na post-testu, ki je bil z učenci obeh skupin izveden dva meseca po izvedbi pristopa. To z drugimi besedami pomeni, da so bili dosežki učencev eksperimentalne skupine boljši pri 92,9 % vseh ocenjevalnih enot na končnem preizkusu znanja in pri 75 % vseh enot post-testa. Glede na taksonomske ravni znanja lahko zaključimo, da so učenci eksperimentalne skupine na post-testu dosegli boljše rezultate od učencev kontrolne skupine pri 16-ih ocenjevalnih enotah od skupaj 22 enot, ki so preverjale višje taksonomske ravni znanja o odstotkih. Omenjeni rezultati so jasni indikatorji, da je implementacija poučevanja odstotkov po PGBE modelu vplivala na poučevanje in učenje odstotkov, natančneje, vplivala je na poglobljeno razumevanje teh vsebin in na trajnost osvojenega znanja.
Na osnovi rezultatov te študije lahko upravičeno priporočamo izvedbo učnega pristopa po PGBE modelu za poučevanje in učenje odstotkov. PGBE model podpira učence pri učenju odstotkov z razumevanjem, pri usvajanju proceduralnih znanj in jih spodbuja k prefinjenemu matematičnemu razmišljanju in sklepanju o odstotkih ter drugih, podobnih konceptih, na primer ulomkih in decimalnih številih.
|