izpis_h1_title_alt

Political activism of Slovene women in Venezia Giulia after World War I and the rise of fascism. From autonomy to subordination
Verginella, Marta (Author)

.pdfPDF - Presentation file, Download (215,46 KB)
MD5: 93E3D86DB326C67FBD92D1B58B63BAC5
URLURL - Source URL, Visit http://zdjp.si/wp-content/uploads/2018/12/AH_26-2018-4_VERGINELLA.pdf This link opens in a new window

Abstract
The paper addresses Slovene women’s activities in organizations in the Julian March and opens questions associated with their political and national activity after World War I and after the rise of fascism in Italy. Attention has been paid to the transition from legal to illegal activity and the role played by women in the Slovene anti-fascist movement of the 1920s and 1930s. It is evident from police sources that women (particularly students and educated women) often appeared in lists of persons who were deemed a threat to the fascist regime. The extent and features of women’s illegal activities were only partly documented by historiography, which, notably, failed to explore the extent and characteristics of women’s illegal activities. The article sheds light on two remarkable antifascists, Fanica Obid and Ljudmila Rutar, whom the authorities regarded as a grave threat to Mussolini’s regime.

Language:English
Keywords:women, antifascism, fascism, Julijan march, post-war period
Tipology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:FF - Faculty of Arts
Year:2018
Number of pages:Str. 1041-1062
Numbering:Letn. 26, št. 4
UDC:94-055.2(450.367)\"1918/1923\"
ISSN on article:1318-0185
URN:URN:NBN:SI:doc-2HEKH48L
DOI:10.19233/AH.2018.43 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:68741474 This link opens in a new window
Views:228
Downloads:98
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only to logged in users.
:
Share:AddThis
AddThis uses cookies that require your consent. Edit consent...

Record is a part of a journal

Title:Acta Histriae
Shortened title:Acta Histriae
Publisher:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 This link opens in a new window

Document is financed by a project

Funder:EC - European Commission
Funding Programme:H2020
Project no.:742683
Name:Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
Acronym:EIRENE

Funder:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Project no.:J6-7152
Name:Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914-1941.

Licences

License:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/
Description:A creative commons license that bans commercial use, but the users don’t have to license their derivative works on the same terms.
Licensing start date:28.07.2020

Secondary language

Language:Slovenian
Title:Politični aktivizem Slovenk v Julijski krajini po koncu prve svetovne vojne in vzponu fašizma. Od avtonomnosti do podrejenosti
Abstract:
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije so si na ozemlju nekdanjega Avstrijskega Primorja, preimenovanega v Julijsko krajino (Venezia Giulia), posamični politični in nacionalni akterji prizadevali za hitro obnovo družbenega tkiva. Posebno velik je bil organizacijski zagon med slovenskim prebivalstvom, ki je z nenaklonjenostjo sprejelo italijansko vojaško zasedbeno upravo in z njo vključenost v nov državni okvir. Po prihodu italijanske vojske je bojazen, da bodo italijanske oblasti odvzele Slovencem pod Avstrijo pridobljene nacionalne pravice, postala vzvod za razvejano politično aktivnost in družbeno organiziranost. V pričujočem članku so osvetljeni obseg ženske organiziranosti in vzroki za njeno pojavljanje po vojaški zasedbi nekdanjega Avstrijskega Primorja in njegovi priključitvi h Kraljevini Italiji. Gre za žensko delovanje, ki je sledilo predvojnim vzorom meščanske ženske sociabilnosti in je sprva vključevalo tudi ženske emancipatorne težnje. Z vzponom fašizma, fašizacijo in italijanizacijo multietničnega obmejnega prostora pa se je podredilo novim potrebam organiziranja narodnoobrambnega dela, kar je povzročilo opustitev tako ideoloških razhajanj kot feminističnih zahtev. Gre za prehod, ki ga najbolje ponazarjajo avtobiografska pričevanja slovenskih učiteljic, aktivnih v Trstu, ki dokumentirajo razočaranje ob italijanski zasedbi Avstrijskega Primorja, narodnoobrambno aktivnost, a tudi izgubo učiteljskega mesta in prisilno izselitev, ki je za mnoge pomenila izgubo avtonomnega javnega delovanja in preselitev v bolj konservativna ter emancipiranim ženskam manj naklonjena okolja. Na začetku dvajsetih let je kronologija fašističnega nasilja sovpadala s kronologijo ženske organiziranosti in povečanim številom ženskih društev, kar obmejne in fašistične zgodovinopisne študije doslej niso dovolj jasno zabeležile. V Gorici je bilo leta 1922 ustanovljeno Goriško splošno slovensko žensko društvo, v Trstu pa je istega leta nastalo Žensko dobrodelno udruženje, ki je delovalo do sredine leta 1928. Glavna namera pospešenega ustanavljanja dekliških krožkov po vsej Primorski je bilo vključevanje ženskega članstva v narodno obrambno delo. Leta 1928, ko so fašistične oblasti prepovedale slovenska društva in slovenski tisk, je bilo razpuščeno tudi Žensko dobrodelno udruženje. Njegovo glasilo, Ženski svet, ki je imelo 18.000 naročnic, je moralo najti novega izdajatelja in je premestilo najprej upravo, potem pa tudi uredništvo v Ljubljano. Zaradi odločne protiitalijanske usmerjenosti, ki so jo nekatere izobraženke in aktivistke pokazale v Trstu na začetku 20. let, so jim italijanske tajne službe ostajale na sledi tudi zunaj italijanskih meja. Zgodovinopisje je zelo pomanjkljivo preučilo delovanje primorskih begunk in aktivistk v novem slovenskem okolju v Kraljevini Jugoslaviji. Podobno so tudi slabo raziskani prehodi ženskega delovanja iz legalne v ilegalno sfero in nasploh oblike in značilnosti slovenskega ženskega antifašizma v Julijski krajini med obema vojnama po ukinitvi vseh slovenskih ženskih društev. Čeprav so nekatere posameznice sodelovale s TIGR, jih moška memorialistika obravnava kot manj pomembne, slovenska historiografija pa jih omenja v opombah pod črto. Iz policijskih in sodnih virov pa je razvidno, kot dokazujeta primera Ljudmile Rutar in Fanice Obid, da so jih fašistične oblasti obravnavale kot nadvse nevarni sovražnici Mussolinijeve Italije. Zaostritev fašistične protislovenske politike v Julijski krajini je nedvomno prispevala k izgubi avtonomije, ki so jo v javnosti aktivne Slovenke vzdrževale do konca 20. let. Podobno bo potrebno v večji meri upoštevati fašistično politiko redefiniranja javne in zasebne sfere kot tudi njegovo promocije »nove ženske« (De Grazia, 1992, 1–2), ki ni ostala brez učinkov niti v slovenskih segmentih obmejne družbe. Zgodovinopisni manko, ki se je zgodil zaradi pomanjkljivega zgodovinjenja ženskega antifašističnega delovanja v Julijski krajini pred začetkom druge svetovne vojne, je treba pripisati ne le fragmentarni dokumentarni bazi, temveč tudi dolgotrajnemu zgodovinopisnemu prepričanju, da je bilo politično delovanje žensk v času med obema vojnama minoren pojav, nevreden večje zgodovinopisne pozornosti.

Keywords:ženske, antifašizem, fašizem, Julijska krajina, povojno obdobje

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Comments

Leave comment

You have to log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back