izpis_h1_title_alt

Analiza primerov dobre prakse specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pri zgodnji obravnavi
ID Halas, Kaja (Avtor), ID Žgur, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6322/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Zgodnja obravnava je za predšolske otroke s posebnimi potrebami in rizičnimi dejavniki tveganja izredno pomembna. Z ustrezno zgodnjo obravnavo lahko izboljšamo otrokovo uspešnost na različnih razvojnih področjih kot tudi opolnomočimo celotno družino. Pri tem ima pomembno vlogo tudi specialni in rehabilitacijski pedagog. Namen raziskave je bil analizirati primere dobre prakse, spremljajoče ovire in probleme, s katerimi se srečujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi pri zgodnji obravnavi. Prav tako je bil namen ovrednotiti razlike in podobnosti v strategijah dela specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so vključeni v projekt »Celostna zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev« in so člani celostne zgodnje obravnave, kot tistih, ki niso del projektne skupine. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 22 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Od tega je 9 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov zaposlenih v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, 6 v prilagojenem programu za predšolske otroke in 7 v razvojni ambulanti oziroma centru za zgodnjo obravnavo. Od 22 sodelujočih jih je 8 vključenih v projekt – 4 iz vzhodne in 4 iz zahodne regije. Rezultati so pokazali, da si večina program dela oblikuje sama, v procesu prepoznavanja najpogosteje ocenjujejo igro, spoznavni, zaznavni in gibalni razvoj. Pri tem najpogosteje uporabljajo nestandardizirane diagnostične teste. Prevladuje frontalna oblika dela in metoda igre. Vsi sodelujoči pri svojem delu uporabljajo strategije pomoči in podpore. Ugotovili smo statistično pomembne razlike v postopkih prepoznavanja med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, ki so zaposleni v vrtcu, in tistimi, ki so zaposleni v razvojnih ambulantah. Slednji pogosteje ocenjujejo spoznavni in zaznavni razvoj ter pogosteje uporabljajo nekatere diagnostične teste, kot so Token test, SDQ test, CTRS test. Pojavile so se tudi razlike pri izvajanju obravnav glede na delovno mesto, ki ga opravljajo. Zaposleni v razvojnih ambulantah redko izvajajo delo v skupinah, pogosteje pa uporabljajo metodo pogovora kot tisti, ki so zaposleni v vrtcu. Med člani tima vzhodne in zahodne regije, ki so vključeni v projekt, ni bistvenih razlik, le v izbiri frontalne oblike dela in metodi strukturiranega poučevanja. Člani tima zahodne regije pogosteje uporabljajo frontalno obliko dela, medtem ko redkeje uporabljajo metodo strukturiranega poučevanja. Prav tako ni razlik v izbiri strategij dela med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, ki so člani tima, in tistimi, ki niso. Diagnosticiranje oziroma prepoznavanje predšolskih otrok s posebnimi potrebami pa so izpostavili kot eno izmed največjih težav pri svojem delu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zgodnja obravnava
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-117742 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:23256579 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.07.2020
Število ogledov:790
Število prenosov:73
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of best practice cases of early intervention of special and rehabilitation pedagogues
Izvleček:
Early intervention is of extreme importance for preschool children with special needs and risk factors. With appropriate early intervention, we can improve a child’s performance in a variety of developmental areas as well as empower the entire family. A special and rehabilitation pedagogue also plays an important role in this. The purpose of the research was to analyze examples of good practice, accompanying barriers and problems encountered by special and rehabilitation pedagogues in early intervention. The purpose was also to evaluate the differences and similarities in the work strategies of special and rehabilitation pedagogues, both those who are involved in the project "Integrated early intervention of children with special needs and their families and enhancing the competences of professionals" as well as those not involved in this project group. The results were obtained with the help of a survey questionnaire. 22 special and rehabilitation pedagogues participated in the research. Of these, 9 special and rehabilitation pedagogues are employed in the program for preschool children with adapted implementation and additional professional assistance, 6 in the adapted program for preschool children and 7 in the developmental clinic or early intervention center. Of the 22 participants, 8 are involved in the project – 4 from the eastern and 4 from the western region. The results showed that the pedagogues design most work programs by themselves. In the process of recognition, they most often assess play, cognitive, perceptual and motor development. They most often use non-standardized diagnostic tests. The frontal form of work and the play method predominate. All participants use help and support strategies in their work. We found statistically significant differences in identification procedures between special and rehabilitation pedagogues employed in kindergarten and those employed in developmental clinics. Employees in developmental clinics more often assess cognitive and perceptual development and more often use diagnostic tests, such as Token test, SDQ test, CTRS test. There are also differences in the conduct of hearings depending on the post they hold. Those employed in developmental clinics rarely work in groups, but they use the method of conversation more often than those employed in kindergarten. Apart from the choice of frontal form of work and the method of structured teaching, there are no significant differences between the team members of the eastern and western regions involved in the project. Team members from the western region use the frontal form of work more often and the method of structured teaching less often. There are also no differences in work strategies choices between special and rehabilitation pedagogues who are a part of the team and those who are not. Diagnosing or identifying preschool children with special needs was highlighted as one of the biggest problems in their work.

Ključne besede:early intervention

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj