izpis_h1_title_alt

Analiza sestave izbranih rastlinskih olj, pridobljenih s postopki ekstrakcije s heksanom in superkritičnim CO2 ter hladnega stiskanja
ID Schoss, Katja (Avtor), ID Kočevar Glavač, Nina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,86 MB)
MD5: 1F5FE786C851AC2A23FEEBC0E8BB5B9A

Izvleček
Rastlinska olja imajo pomembno vlogo v farmacevtski, kozmetični in prehranski industriji. Klasični metodi pridobivanja rastlinskih olj sta ekstrakcija z organskimi topili, na primer s heksanom, in hladno stiskanje. Tako na raziskovalni kot tudi industrijski ravni pa v ospredje prihaja ekstrakcija s superkritičnim CO2. V magistrski nalogi smo na omenjene tri načine pridobili olja izbranih rastlinskih drog. Vzorce smo analizirali z GC-MS in opredelili njihovo trigliceridno maščobnokislinsko sestavo, primerjali izkoristke in delež nemiljivih snovi. Ekstrakcija s heksanom je bila najbolj donosna metoda za bučno olje (26,89 %) in marelično olje (31,14 %), hladno stiskanje za laneno olje (35,00 % ) in CO2 ekstrakcija za makovo (36,50 %), lipovo (16,30 %) in ognjičevo olje (13,70 %). Deleži nemiljivega dela so bili od 0,60 do 4,37 %, pri čemer smo s CO2 ekstrakcijo pridobili največ neumiljivih snovi bučnega olja, ognjičevega olja in olja pegastega badlja, pri lipovem olju je bilo primernejše hladno stiskanje, pri lanenem in mareličnem olju pa sta bili metodi enakovredni. Ob primerjavi maščobnokislinske sestave smo ugotovili, da različne metode ekstrakcije ne vplivajo bistveno na maščobnokislinsko sestavo. Zaključujemo, da je CO2 ekstrakcija z vidika maščobnokislinske sestave, deleža nemiljivih snovi in izkoristkov zelo dobra metoda za pridobivanje olj, ki bo v prihodnosti postala pomemben del pridelave rastlinskih olj. Še posebej je primerna za rastlinske droge, ki vsebujejo manj olj, saj so bili v teh primerih izkoristki v splošnem boljši. Pri rastlinskih drogah, ki so vsebovale veliko olja, in so droge enostavno dostopne, je bila klasična metoda hladnega stiskanja enakovredna CO2 ekstrakciji. Z okoljskega in zdravstvenega vidika tako ti dve metodi predstavljata racionalno alternativo heksanski ekstrakciji. Poudariti pa moramo, da opredelitev določene ekstrakcijske metode za pridobivanje rastlinskih olj kot najbolj kakovostne na podlagi vrednotenih parametrov ni enoznačna. Izhajati moramo iz končnega namena uporabe olja, tj. kot farmacevtske, kozmetične ali prehranske sestavine. Raznolikost in delež nemiljivih snovi ter maščobnokislinska sestava namreč pomembno vplivajo na lastnosti olja kot surovine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:CO2 ekstrakcija, ekstrakcija s topili, hladno stiskanje, rastlinska olja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-117294 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.07.2020
Število ogledov:1716
Število prenosov:310
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Compositional analysis of selected vegetable oils obtained by hexane and supercritical CO2 extraction and cold pressing procedure
Izvleček:
Vegetable oils play an important role in the pharmaceutical, cosmetic and food industries. Conventional methods of obtaining vegetable oils are extraction with organic solvents, such as hexane, and cold pressing. Recently, supercritical CO2 extraction has gain popularity for both the research and industrial purposes. In the master's thesis, we obtained oils from selected herbal drugs using the aforementioned methods. Afterwards, we analyzed fatty acid composition by the GC-MS method, determined the proportion of unsaponifiable matter and oil yields. Hexane extraction was the most efficient method for pumpkin oil (26.89 %) and apricot oil (31.14 %), cold pressing for linseed oil (35.00 %) and CO2 extraction for poppy (36.50 %), linden (16.30 %) and calendula oil (13.70 %). The proportions of unsaponifiable matter ranged from 0.60 to 4.37 %, with CO2 extraction yielding the most unsaponifiable substances of pumpkin seed oil, calendula oil and milk thistle oil, cold pressing was the most suitable for linden oil, while for flaxseed and apricot kernel oil, the methods were equivalent. When comparing fatty acid composition, different extraction methods did not significantly affect the fatty acid composition. It can be concluded that CO2 extraction is a very good method for obtaining oils in terms of their fatty acid composition, proportion of unsaponifiable matter and yields, and will become an important part of vegetable oil production in the future. It is especially suitable for herbal drugs that contain less oil, as in these cases the yields were generally better. For herbal drugs that contained a lot of oil and are easily available, the conventioinal method of cold pressing was equivalent to CO2 extraction. From an environmental and health point of view, these two methods represent a rational alternative to hexane extraction. It should be emphasized, however, that the definition of a particular extraction method for the production of vegetable oils as of the highest quality on the basis of evaluated parameters is not unambiguous. We must proceed from the ultimate purpose of the oil's use, i.e. as pharmaceutical, cosmetic or nutritional ingredient. The variety and proportion of unsaponifiable substances and the fatty acid composition have a significant effect on the properties of an oil as a raw material.

Ključne besede:cold pressing, CO2 extraction, solvent extraction, vegetable oils

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj