izpis_h1_title_alt

Meje avtonomije strank v kreditni pogodbi
ID Zgaga, Matevž (Avtor), ID Možina, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,19 MB)
MD5: 686BFC984E24CDBBBCD012F9A8825BF2

Izvleček
Koncept avtonomije strank v pogodbenem pravu izhaja iz predpostavke, da lahko stranki svoje razmerje avtonomno uredita bolje in natančneje, kot bi to storil zakonodajalec. Priznavajo ga vse moderne ureditve, vendar neskončna avtonomija ni mogoča. Kreditna pogodba, kjer se v tipični konstelaciji srečata močni kreditodajalec in šibki kreditojemalec, je primer pogodbenega tipa, kjer je razprava o potrebi po omejevanju pogodbene avtonomije posebej smiselna. To ni le zaradi občutljivosti družbe za ekscesne pojave, ki spremljajo kreditiranje. Razpravo izziva tudi izjemen narodnogospodarski pomen dostopa do kreditov. V disertaciji analiziram razloge ter izpeljavo omejitev avtonomije strank v kreditni pogodbi. V drugem poglavju povzemam zgodovino kredita in ideje pogodbene svobode, da bi se nato v dveh osrednjih poglavjih posvetil omejitvam v današnjem pozitivnem pravu. Po primerjalni študiji nemške, švicarske in angleške ureditve v tretjem poglavju, nalogo v četrtem poglavju nadaljujem s predstavitvijo sodobne slovenske ureditve. Njene korenine so v avstrijskem in jugoslovanskem pravu. Na omejitve v potrošniški kreditni pogodbi je pomembno vplivalo tudi evropsko pravo. Vse te podlage obravnavam v ustreznem obsegu. Razprava zajema tako splošne institute, ki omejujejo pogodbeno avtonomijo in zaznamujejo celotno pogodbeno pravo, kakor tudi za kreditno pogodbo značilna parcialna vprašanja. Slednja sem razdelil v tri skupine. V prvi so najbolj tipična: kreditojemalčeve denarne obveznosti. V drugi skupini so nedenarne obveznosti, kar vključuje obligacijskopravne vidike pogodbe o zavarovanju kredita. Tretji pomemben samostojen sklop je (kreditodajalčeva) pravica do odpovedi kreditne pogodbe. Pravno ureditev kreditne pogodbe je skozi zgodovino oblikovalo predvsem pravotvorno delovanje sodišč. Iz splošnega načela pravičnosti ter nekaterih temeljnih načel, kakršno je na kontinentu načelo vestnosti in poštenja, je sodna praksa razvila druge splošne omejitve. Ena najbolj značilnih so pravila o kontroli splošnih pogodbenih pogojev. Kreditojemalci skoraj nimajo besede o vsebini splošnih pogodbenih pogojev, ki jih banke široko uporabljajo. Zato je za takšne pogodbe težko reči, da so odsev resnične avtonomije. Vprašanje vsebinskih kriterijev njihove nepravičnosti je eno težjih. Odgovore iščem tako v ekonomskih kriterijih, kot v splošnih družbenih vrednotah. Pisanje končujem z razmišljanjem o prihodnjih oblikah kreditiranja ter njegovih omejitev. Nadaljnja regulacija je, ob pričakovanih spremembah gospodarskega okolja in poslovnih modelov, neizbežna, vendar ne bo sproti dohajala tempa sprememb. Zato je velikega pomena, da sodišča gojijo koherentno kulturo neposredne uporabe splošnih pravil civilnega prava.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kreditna pogodba, pogodba o posojilu, potrošniški kredit, načelo vestnosti in poštenja, splošni pogodbeni pogoji, oderuštvo, avtonomija strank, pogodbena svoboda, evropsko zasebno pravo
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-117146 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:22030083 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.06.2020
Število ogledov:2561
Število prenosov:671
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Limits of the freedom of contract in a loan agreement
Izvleček:
The concept of freedom of contract is based on the assumption that if the parties regulate their relationship themselves, they do so better and more tailor-made than the legislator would do. This concept is recognized in all modern systems, but infinite autonomy is not possible. Credit / loan agreements where strong creditors and weak borrowers meet in a typical constellation are examples of types of agreements where it would be particularly useful to discuss the need to restrict contractual freedom, not only because of the social sensitivity to the issue of usury and other excessive incidents related to lending. The extreme macroeconomic importance of access to credit also provides an incentive for discussion. This dissertation analyzes the reasons for restrictions of the parties’ autonomy in the loan agreement as well as the solutions. The second chapter summarizes the history of loans and the idea of freedom of contract, and the following two central chapters deal with the limits of today's positive law. After a comparative study of the German, Swiss and English law in the third chapter, the fourth chapter presents the current Slovenian legislation with its roots in Austro-Hungarian and Yugoslav law. The limitations of autonomy in consumer credit contracts were significantly influenced also by European law. All these sources are addressed to an appropriate extent. General institutes that restrict freedom of contract and shape the entire contract law are discussed, as well as issues specific to loan agreements. The latter are divided into three groups. The first group comprises the most typical issues: monetary liabilities of the borrower. The second group covers non-monetary obligations, including contractual aspects of a security agreement. The third important independent group of typical loan contract provisions includes the early termination right (of the lender). Historically, the legal aspect of a loan agreement has been shaped by case law. Other general limitations have been developed by case law from the general principle of equity and some basic principles such as the principle of good faith in continental law. The most characteristic among them are rules concerning standard terms. Borrowers have little say in the content of standard contract terms, which are widely used by banks. It is therefore difficult to say whether such contracts reflect genuine autonomy. The material criteria of their unfairness raise one of the more difficult questions. Answers are sought both in economic criteria and in general social values. Finally, the present dissertation deals with future forms of lending and their legal limits. Further regulation is inevitable in view of the expected changes in the economic environment and business models, but it will not be able to keep pace with the changes. It is therefore of the utmost importance that the continental courts also create law, whenever necessary, by applying the general rules in a coherent manner.

Ključne besede:credit agreement, loan agreement, consumer credit, good faith, general terms and conditions, usury, party autonomy, freedom of contract, European private law

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj