izpis_h1_title_alt

Tehnike spajanja v laboratorijski zobni protetiki : diplomsko delo
ID Klinar, Nejc (Avtor), ID Brunčko, Mihael (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Rojko, Franc (Komentor), ID Divjak, Mojca (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,23 MB)
MD5: 905166593B773134924917C7BD1081E3

Izvleček
Uvod: V laboratorijski zobni protetiki so metode spajanja del vsakdanjika. Uporabljajo se na vseh področjih, tako v ortodontiji, fiksni in snemni protetiki kot tudi v kirurgiji. Tehnike spajanja, ki se uporabljajo v laboratorijski zobni protetiki, so: lotanje, točkovno uporovno varjenje, plazemsko varjenje, lasersko varjenje in obločno varjenje v zaščiti nevtralnega plina z netaljivo volframovo elektrodo (TIG varjenje). V praksi se pojma lotanje in varjenje velikokrat zamenjujeta, kljub temu da je med njima velika razlika. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati tehnike spajanja ter na primerih spajanja cilindričnih preizkušancev iz Cr-Co zlitine raziskati prednosti in pomanjkljivosti naslednjih metod spajanj: lotanje, lasersko varjenje, TIG varjenje. Prav tako pa raziskati mikrostrukturo, trdoto po Vickersu in upogibno trdnost spojev. Metode dela: V diplomskem delu smo z deskriptivno metodo pregledali literaturo na temo tehnik spajanj. Z eksperimentalno metodo smo preizkušance, ki so bili lasersko varjeni, lotani in varjeni s TIG tehniko, uporabili v upogibnem preizkusu, pregledali mikrostrukturo pod mikroskopom ter opravili preizkus trdote po Vickersu. Rezultati: V rezultatih smo predstavili vrednosti meritev trdot, upogibne trdnosti ter mikroposnetke spojev posameznih vzorcev spojenih z različnimi tehnikami spajanja. Predstavili smo tudi postopek izdelave kovinsko-porcelanskega mostička. Razprava in zaključek: Pri upogibnem preizkusu smo ugotovili, da imajo najvišjo upogibno trdnost preizkušanci, ki so lotani, sledijo preizkušanci, ki so lasersko varjeni, najnižjo upogibno trdnost pa imajo preizkušanci, ki so bili spojeni s TIG varjenjem. Pri pregledu mikrostrukture spojev smo na mikroposnetkih videli nepravilnosti pri vseh treh tehnikah spajanja. Iz analize opravljenih preizkusov lahko sklepamo, da je najbolj primerna tehnika lotanje, vendar predvidevamo, da bi z optimizacijo uporabljenih parametrov izboljšali rezultate pri drugih dveh tehnikah. Pridobljeni rezultati in uporabljeni parametri so dobro izhodišče za nadaljnja raziskovanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, laboratorijska zobna protetika, tehnike spajanja, lasersko varjenje, TIG varjenje, lotanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[N. Klinar]
Leto izida:2020
Št. strani:40 str., [3] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-116845 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616.31
COBISS.SI-ID:19631107 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.06.2020
Število ogledov:2635
Število prenosov:345
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Joining techniques in dental technology : diploma work
Izvleček:
Introduction: In dental laboratory prosthetics, joining methods are indispensable since they are employed in all its fields: orthodontics, fixed and removable dental prosthetics as well as in surgery. Joining methods used in laboratory dental prosthetics are the following: soldering, resistance spot welding, plasma welding, laser welding, and arc welding in the protection of the inert gas with the non-consumable tungsten electrode (TIG welding). In practice, the terms soldering and welding tend to be confused many a time, despite a great difference exists between the two. Purpose: The purpose of this diploma thesis is to study joining methods and examine, based on examples of joining of cylindrical trial objects made of the Cr-Co alloy, the advantages and disadvantages of the joining methods of soldering, laser welding, and TIG welding, as well as to examine microstructure, Vickers hardness and flexural strength of joints. Methods: The descriptive method was used to review the literature concerning joining methods in this diploma thesis. The results part of the thesis focused on making trial objects which were laser welded, soldered and TIG welded. Afterwards, we used the trial objects in the bend test, analysed their microstructure under a microscope and did the Vickers hardness test. Results: The results part introduces hardness measurement values, flexural strength and micrographs of joints of individual samples joined using various methods that we created within the experimental part of the thesis. Discussion and conclusion: The bend test unveiled that the soldered trial objects exhibit the highest flexural strength, they are followed by the laser-welded ones, whilst the TIG welded trial objects display the lowest flexural strength. When inspecting the microstructure of joints, anomalies were observed on micrographs with all three joining methods. Based on the analysis of the carried out tests, it can be deduced that the most appropriate joining method is soldering, however, it is believed that, with some optimisation of the parameters used, the results of the other two techniques can be ameliorated. The obtained results and the parameters used are a good starting point for future research in the field.

Ključne besede:diploma theses, laboratory dental prosthetics, joining methods, laser welding, TIG welding, soldering

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj