izpis_h1_title_alt

Kakovostna starost v jeseni življenja
ID Fabjan, Nastja (Avtor), ID Šugman Bohinc, Lea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,36 MB)
MD5: 66E0D3CEDEF674E50C1FA6CD0E43D0AC

Izvleček
Magistrsko delo se ukvarja s problematiko aktualnih demografskih sprememb, ki se kažejo v povečanem deležu starih ljudi v občini Ajdovščina ter obravnava izzive, ki jih prinaša starajoča se družba v tem prostoru, s poudarkom na kakovosti življenja v starosti. Teoretični del je sestavljen iz osmih poglavij, ki zajemajo naslednje splošne teme: starost, staranje in upokojitev; potrebe, možnosti in naloge v starosti; programi in organizacije za kakovostno starost; socialne mreže in medgeneracijska solidarnost; vseživljenjsko učenje in izobraževanje; prosti čas in prostočasne dejavnosti; kakovost življenja v starosti; ter socialno delo s starimi ljudmi v skupnosti. Empirični del se prične z opredelitvijo raziskovalnega problema in s šestimi raziskovalnimi vprašanji, ki predstavljajo kazalnike kakovosti življenja v starosti. To so: zdravje in dostop do zdravstvenih storitev, materialni položaj in vir preživetja, socialne mreže in podpora in pomoč, vseživljenjsko učenje in izobraževanje, prosti čas in prostočasne dejavnosti ter zadovoljenost potreb v starosti. Sledi poglavje metodologija, v katerem so opredeljeni vrsta raziskave (poizvedovalna, izkustvena in kvalitativna), metoda zbiranja podatkov (polstrukturiran intervju), vir podatkov (vprašalnik) ter populacija in vzorec raziskovanja (prebivalci in prebivalke občine Ajdovščina, stari 65 let in/ali več, ki živijo v svojem domačem okolju/doma). V tem poglavju so opisani tudi zbiranje ter obdelava in analiza podatkov – kvalitativna analiza. Naslednja poglavja so namenjena rezultatom in razpravi ter iz njih izpeljanim sklepom in predlogom. Bistveni sklepi pričujočega zaključnega dela so sledeči. Zdravstveno stanje več kot polovice intervjuvanih starih ljudi, ki živijo v domačem okolju/doma v občini Ajdovščina, je po njihovi oceni dobro. Dostop do zdravstvenih storitev več kot polovica intervjuvanih oseb ocenjuje kot dober, če ne upoštevajo čakalnih dob. Več kot polovica intervjuvancev omenja skromno preživetje, večina pa si želi boljši materialni položaj. Starostna pokojnina predstavlja glavni vir dohodkov (preživetja), pri več kot polovici intervjuvanih oseb pa je to tudi edini vir dohodkov. Njihove (neformalne) socialne mreže najpogosteje sestavljajo družina, sorodniki, prijatelji in sosedje. Več kot polovica intervjuvancev se ne počuti osamljenih. Po podporo in pomoč se največkrat obrnejo na svojo družino in prijatelje, občasno pa tudi na sorodnike in sosede. Vsi intervjuvanci imajo na načelni ravni pozitiven odnos do vključevanja v vseživljenjsko učenje in izobraževanje, vendar vanj nihče izmed intervjuvanih oseb (trenutno) ni vključen. Svoj prosti čas intervjuvanci preživljajo večinoma aktivno, vendar več kot polovica intervjuvanih oseb ni vključena v nobeno organizirano prostočasno dejavnost. Potrebe v starosti so pri več kot polovici intervjuvanih oseb na splošno zadovoljene; več kot polovica intervjuvancev pa je srednje zadovoljna s kakovostjo lastnega življenja. Glede na izsledke moje raziskave posebej poudarjam naslednje predloge: nadaljnjo krepitev zdravja starih ljudi in krajše čakalne dobe pri dostopu do zdravnikov (specialistov); celovito prenovo pokojninskega sistema in dvig pokojnin v Sloveniji; promocijo vseživljenjskega učenja in izobraževanja v občini Ajdovščina ter individualizacijo oziroma prilagoditev (izobraževalnih) programov; spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa in vključevanja v raznolike (organizirane) prostočasne dejavnosti ter prizadevanje za boljšo kakovost življenja vseh starih ljudi v občini Ajdovščina.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kakovost življenja, stari ljudje, zdravje, materialni položaj, socialne mreže, prosti čas
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-116740 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.06.2020
Število ogledov:1832
Število prenosov:240
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Quality of old age in the fall of life
Izvleček:
This Master's Thesis is on the contemporary problem of the demographic changes which show an increase of elderly people in the municipality of Ajdovščina, and tackles the challenges that the aging society faces, with emphasis on quality of life. The theoretical framework is composed of eight chapters which encompass the following general themes: age, ageing and retirement; the needs, opportunities and roles that come with age; programs and organisations for people in their golden years; social networks and intergenerational solidarity; life-long learning and education; free time and leisure activities; life quality in old age; and community social work with people of old age. The empirical part starts with defining the thesis problem and the six questions which represent the indicators of life quality in old age. These are: health and access to healthcare, financial position and source of survival, social networks and help and support, life-long learning and education, free time and leisure activities as well as the satisfaction of personal needs in old age. The following chapter is on the methodology used in the research: type of research (inquiry, experience, quality), the method of collecting data (semi-structured interview), sources (questionnaire) as well as the population and sample of research (people aged 65 and above who are residents of the municipality of Ajdovščina and live at home). This chapter also contains the descriptions of how the data was gathered and analysed – qualitative analysis. The next chapters are dedicated to the results and discussion of findings as well as conclusions and proposals. The essential conclusions are as follows. The overall health assessment of more than half of older residents of the municipality of Ajdovščina who live at home is good. More than half of all the interviewees believed that their access to healthcare is good, with exception of waiting time. More than half of all the interviewees mentioned modest living standards, a majority wished to be in a better financial position. Pensions represent the main source of income (source of survival), more than half of all interviewees mentioned their pension as the only source of income. Their (informal) social networks are most commonly made up of their family, relatives, friends and neighbours. More than half of interviewees did not feel lonely. They mentioned that they (most commonly) turned to their friends and family for help and support, occasionally relatives and neighbours. All interviewees had an overall positive outlook on life-long learning and education, however none of the interviewees (currently) participated in it. The interviewees spend most of their free time active, however more than half of them did not participate in any organised leisurely activities. More than half of all interviewees agreed that their needs are met. More than half of all interviewees were moderately satisfied with their quality of life. According to my research findings I especially emphasise the following suggestions: further strengthening of healthcare for old people as well as shortening the waiting times for the doctors (specialists); comprehensive reform of the pension system as well as raising pensions in Slovenia; promotion of life-long learning and education in the municipality of Ajdovščina and the individualisation and/or adjustment of education programs; encouragement of active participation in a variety of different (organised) leisurely activities as well as improving quality of life for all old people in the municipality of Ajdovščina.

Ključne besede:quality of life, old people, health, financial position, social networks, free time

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj