Doktorsko delo obravnava eksperimentalno in računsko karakterizacijo polja žarkov gama v jedrskih reaktorjih. V prvem delu predstavimo jedrske reakcije z nevtroni, njihov transport in transport nastalih visoko energijskih fotonov in elektronov ter izpostavili pomembnost njihovega prelivanja za izračune deponirane energije. Predstavimo tudi splošno transportno enačbo s poudarkom na adjungiranih operatorjih, ki se uporabljajo za redukcijo variance v preračunih transporta delcev z metodo Monte Carlo.
Pri uporabi metode za Monte Carlo transprot delcev se navadno upoštevajo samo promptne reakcije produkcije žarkov gama kot so fisija, neelastično sipanje in promptne reakcije (n,gamma). Meritve kažejo na 30 % podcenitev izračunov, kar pripisujemo zakasnelemu sevanju.
Razvili smo programski paket JSIR2S za izračune polja zakasnelega sevanja. Paket smo validirali na vrsti eksperimentov na reaktorju IJS TRIGA ter na nekaterih fuzijskih eksperimentih za izračun hitrosti doze po zaustavitvi.
Začetno karakterizacija polja nevtronov in promptnih žarkov gama v obsevalnih mestih sredice reaktorja IJS TRIGA smo izvedli v približku kerme.
Razširjen računski model smo uporabili za izračune sevalnega polja zunaj biološkega ščita reaktorja. Nevtronski izvor smo iz preračunov kritičnosti prevedli na fiksni izvor, ki smo ga uporabili za določanje parametrov redukcije variance. Za polje nevtronov dobimo ujemanje znotraj negotovosti, polje žarkov gama pa podcenimo ker ne upoštevamo polja zakasnelega sevanja.
Na reaktorju IJS TRIGA smo izvedli več eksperimentov z meritvami s fisijskimi in ionizacijskimi celicami ter termoluminescentnimi dozimetri. Razvili smo proceduro za eksperimentalno določanje prispevka polja zakasnelih žarkov gama. Pridobljene rezultate smo uporabili za validacijo JSIR2S, kjer dobimo ujemanje znotraj negotovosti. JSIR2S smo uporabili tudi za kalibracijo polprevodniških dozimetrov v polju žarkov gama po zaustavitvi reaktorja IJS TRIGA.
JSIR2S smo aplicirali tudi na fuzijske probleme za izračune hitrosti doze po zaustavitvi reaktorja, ki kažejo na dobro ujemanje z eksperimenti oziroma z preračuni s podobnimi programskimi orodji z uporabo eno ali dvo-koračne metode.
|