izpis_h1_title_alt

Poporodna otožnost : diplomsko delo
ID Golež, Mirjam (Avtor), ID Mivšek, Ana Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kavčič, Tina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (309,54 KB)
MD5: 2AAFA6BA42321D8BA8285C7D86C0FA83

Izvleček
Uvod: Poporodna otožnost je pogosta duševna stiska v prvih dneh po porodu. Strokovnjaki menijo, da je več različnih dejavnikov, ki so vzrok tega pojava, pri katerem se ženska počuti obupano, zaskrbljeno in preobremenjeno. Pomembna sta pravočasno diagnosticiranje in ustrezna podpora ženski, da preprečimo razvoj poporodne otožnosti v poporodno depresijo. Namen: Namen našega diplomskega dela je opredeliti značilnosti poporodne otožnosti pri ženskah in ugotoviti, ali obstajajo lestvice, specifične za oceno tveganja za poporodno otožnost, in presejalni vprašalnik prevesti ter preizkusiti na vzorcu slovenskih žensk. Metode dela: V naši diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno metodo dela. V teoretičnih izhodiščih bomo opravili pregled obstoječe literature. Nato bomo izvedli anonimno spletno anketo, ki bo pilotna študija za oceno kakovosti slovenskega prevoda presejalne lestvice poporodne otožnosti. O etičnih vidikih raziskave je presodila katedra za babištvo. Vzorčenje je potekalo po metodi snežne kepe. Rezultati: Ob pregledu pridobljenih podatkov s spletno anketo smo ugotovili, da je več kot polovica anketiranih otročnic doživljalo poporodno otožnost. Ugotovili smo tudi, da so poporodno otožnost v nekoliko večjem odstotku izkušale mnogorodke. Dejavnik tveganja je bilo tudi življenje brez partnerja. Razprava in zaključek: Z uporabo slovenske različice Kennerley in Gath vprašalnika poporodne otožnosti smo ugotovili, da je pripomoček za merjenje poporodne otožnosti hiter, enostaven in zanesljiv (Cronbach alfa znaša 0,995). Z vprašalnikom bi si lahko pomagali pri presejanju žensk v porodnišnicah ob odpustu in v sklopu obiskov na domu. Tako bi lahko zgodaj odkrili tveganje za poporodno otožnost in nudili ženski potrebno podporo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, babištvo, poporodna otožnost, presejanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Golež]
Leto izida:2020
Št. strani:23 str., [3] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-116113 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:618.2/.7
COBISS.SI-ID:15773187 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.05.2020
Število ogledov:1477
Število prenosov:272
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Postpartum blues : diploma work
Izvleček:
Introduction: Postpartum blues is a common mental distress which occurs in the first days of the postpartum period. Experts believe that various risk factors contribute to the postpartum blues, during which the mother feels desperate, worried and overwhelmed. Timely diagnosis and support provided to the woman are crucial in order to prevent the worsening of postpartum blues to postpartum depression. Purpose: The purpose of our diploma work is to define the characteristics of postpartum blues in recent mothers, review existing scales, designed specifically for assessing risk factors for postpartum blues and translating a screening questionnaire and test it on a sample of Slovenian women. Methods: We applied a quantitative method of work. The theoretical part focused on reviewing the existing literature. Furthermore, we carried out an anonymous online surey. The data collected were a foundation for our pilot study assessing the quality of Slovenian translation of the postpartum blues scale. The ethical aspects of our study were approved by the Department of Midwifery, Faculty of Health sciences, University of Ljubljana. Sample was gathered via the snowball method. Results: The results of our study showed that more than half of recent mothers have experienced postpartum blues. We also noticed a slight increase of postpartum blues in multiparas. One of the risk factors for postpartum blues was also living without a partner. Discussion and conclusion: Our results suggest that the Kennerley and Gath blues questionnaire is quick, simple and reliable (Cronbach alpha coefficient was measured 0.995) tool, suitable for screening women in the postpartum period. With the questionnaire, we could screen women at the discharge from the hospital or during the early postpartum visits at home. This would enable an early detection of at risk mothers and we could offer them the support they need.

Ključne besede:diploma theses, midwifery, postpartum blues, screening

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj