izpis_h1_title_alt

MEHANIZEM Z MRAZOM IZZVANE VAZODILATACIJE KOT NAPOVEDNI DEJAVNIK ZA DOVZETNOST OMRZLIN PRI ALPINISTIH
ID Gorjanc, Jurij (Avtor), ID Veselko, Matjaž (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Mekjavič, Igor (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (30,75 MB)
MD5: 8E8B8B6005966F327F8A67BECEA04A75

Izvleček
Uvod V doslej objavljenih raziskavah je bilo dokazano, da je mehanizem z mrazom izvane vazodilatacije (MIVD) individualno različen ter da lahko služi za oceno posameznikove (in)tolerance na mraz pri nekaterih populacijah. V predstavljeni doktorski disertaciji smo se omejili na populacijo alpinistov ter njihove odzivnosti na mraz po preteklih omrzlinah. Namen raziskave je bil, da s pomočjo testa MIVD med alpinisti, ki so bili ali bodo v bodoče izpostavljeni nizkim temperaturam, prepoznamo tiste, ki so bolj dovzetni za omrzline. Metode S stresnim potopitvenim testom rok in nog v vodo temperature 8 oC (test MIVD) smo preiskovali odzivnost mikrocirkulacije pri alpinistih. Temperaturo kože in s tem pretok krvi smo merili s termočleni, pritrjenimi na kožo prstov. Najprej smo primerjali vrednosti MIVD pred in po odpravi na osemtisočak ter pri alpinistih ugotavljali aklimatizacijo na mraz. Nato smo po testu potopitve v mrzlo vodo primerjali spontano ogrevanje prstov skupine alpinistov, ki so v preteklosti utrpeli omrzline s posamezniki, ki niso nikoli omrznili. Temperaturo kože prstov smo v tem poskusu merili z infrardečo (IR) kamero. V nadaljevanju smo se omejili le na alpiniste, ki smo jim v preteklosti opravili amputacije prstov rok in/ali nog ter v njihovi skupini primerjali temperaturo kože krnov s temperaturo kože na zdravi kontralateralni strani. V dodatku smo pri alpinistih, ki smo jim opravili amputacije, analizirali vpliv dejavnikov diagnostike in zdravljenja omrzlin na končni izid &#8722; amputacijo prstov. Rezultati Pri petih alpinistih smo po 35-dnevni uspešni odpravi na osemtisočak ugotovili nakazano aklimatizacijo na mraz na rokah, kjer so se izboljšale povprečna temperatura kože med ohlajanjem (pred: 9,9±1,1oC, po: 10,1±0,7 oC; p=0,031), višina valov MIVD, povprečna temperatura kože med spontanim ogrevanjem in hitrost spontanega ogrevanja. Na nogah razlik nismo ugotovili. Med primerjanjem dveh skupin alpinistov (skupine alpinistov, ki so v preteklosti utrpeli amputacije prstov s skupino alpinistov brez amputacij) smo ugotovili značilno nižjo povprečno temperaturo prstov rok ob koncu potopitve v mrzlo vodo, kakor tudi med spontanim ogrevanjem (20% nižja temperatura po 5 minutah, p=0,04; 18% nižja temperatura po 10 minutah, p=0,03) pri omrznjenih alpinistih, vendar ni bilo razlik v hitrosti spontanega ogrevanja. Med primerjanjem krnov po amputacijah s prsti nepoškodovane strani pri skupini poškodovanih alpinistov smo ugotovili, da so se krni nog ohladili hitreje (p<0,001) in dosegli nižjo povprečno temperaturo (p<0,001) v primerjavi s kontralateralnimi prsti nog. Hitreje so se ohlajali vsi prsti noge na poškodovani strani (p<0,001). Na rokah teh sprememb nismo opazili. V skupini alpinistov smo opazili posameznika z verjetno predsipozicijo za nastanek omrzlin: njegova koža prstov rok, kjer ni še nikoli omrznil, je bila med fazo ohlajanja za 2 oC, med fazo spontanega ogrevanja pa kar za ~6 oC nižja od kontrolne skupine. S testiranji prstov alpinistov pred odpravami bi lahko prepoznali posameznike z večjo dovzetnostjo za omrzline. Zaključek V doktorski disertaciji ugotavljamo dobro učinkovitost mehanizma z mrazom izzvane vazodilatacije kot diagnostičnega pripomočka (pretekle omrzline - krni po amputacijah). Vlogo MIVD kot prognostičnega orodja (za napovedno vlogo pri morebitni nagnjenosti k omrzlinam) bi lahko potrdile prognostične meritve MIVD pri nepoškodovanih alpinistih pred odhodom odprav v visokogorje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:omrzline, tveganje za nastanek omrzlin, krni prstov, dovzetnost za nastanek omrzlin
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-116056 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:301681152 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.05.2020
Število ogledov:957
Število prenosov:267
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:COLD INDUCED VASODILATATION AS PREDICTING FACTOR FOR FROSTBITE SUSCEPTIBILITY IN ALPINISTS
Izvleček:
Background It has previously been shown, that cold induced vasodilatation (CIVD) is a specific individual response and can serve as a tool to estimate subjects’ cold (in)tolerance. In the present doctoral thesis we investigated vascular cold reactivity after digit cold injury in alpinists. The aim of this study was to assess the utility of CIVD as a diagnostic test to identify alpinists that are more susceptible to frostbite. Methods Immersion of extremities (hand and foot) in cold water maintained at 8 °C was used to study the response of the digit microcirculation in alpinists. Skin temperature and thus blood flow were measured with thermocouples attached to the skin at the nailbed of digits. Using this protocol, the following studies were conducted: 1) CIVD before and after an expedition to an 8-thousand meter peak was used to evaluate cold acclimatisation in alpinists. 2) After a cold water immersion test of hands and feet of 2 groups of alpinists (with and without amputations), spontaneous rewarming between both groups was evaluated with infrared (IR) thermography. 3) We compared skin temperature responses during cold water immersion of (amputated) stumps with non-injured digits of the healthy, contralateral side of the same injured alpinist. 4) We developed a clinical algorithm for the management of frostbite (Appendix). Results We confirmed that after a 35-day Himalayan expedition, alpinists experienced a slight cold acclimatisation of the hands: average skin temperature during the cooling phase was higher (pre: 9,9±1,1oC, post: 10,1±0,7 oC; p=0,031), amplitude of CIVD waves was greater, and and average skin temperature during spontaneous rewarming was higher. There were no signs of cold acclimatisation in the toes. Comparison of the results of a group of alpinists with a history of freezing cold injury resulting in amputations with with a group of ability matched elite alpinists with no frostbite history, revealed a significantly lower average skin temperature of fingers immediately after the cooling phase and also during the rewarming phase (20 % lower skin temperature after 5 minutes, p=0.04 and 18 % lower skin temperature after 10 minutes, p=0.03), but with no differences in the skin temperature rewarming rates. Comparison of skin temperatures between the stumps and corresponding contralateral digits within the cohort of injured alpinists showed that stumps cooled much faster (p<0,001) during the immersion phase and attained lower average skin temperatures (p<0,001). Indeed, all toes on the injured foot showed faster cooling rates in comparison with the toes on the uninjured foot. We did not see any differences in finger skin temperatures betwen the injured and non-injured hands. In the group of injured alpinists we present skin temperature values of an individual alpinist with probable frostbite susceptibility: although he never suffered frostbite in hands, his finger skin temperature during cold phase was ~2 °C lower and almost 6 °C lower during spontaneous rewarming compared with the control group. Testing individual alpinists prior to high altitude expeditions can be of benefit in predicting frostbite susceptibility. Conclusion In this study, we present CIVD as a good diagnostic tool for past frostbite in stumps after amputations. The value of CIVD as a prognostic test (frostbite susceptibility), should be further confirmed with prognostic CIVD measurements in non-injured alpinists prior to high altitude expeditions.

Ključne besede:frostbite, risk for frostbite, stumps, frostbite susceptibility

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj