izpis_h1_title_alt

Povezanost med brezposelnostjo mladih odraslih, samopodobo in odnosi v izvorni družini : doktorska disertacija
ID Pevc, Karmen (Avtor), ID Simonič, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,51 MB)
MD5: B7586C87002786BB4DA921066EA6C3B2

Izvleček
Doktorsko delo obravnava področje brezposelnosti mladih odraslih, samopodobe in odnose v izvorni družini. Mladi odrasli spadajo med najbolj ranljive skupine, ko govorimo o možnostih zaposlovanja na trgu delovne sile. V prvem delu avtorica podrobneje opisuje pomen dela za človeka in njegovo preživetje. Podrobneje opiše pojem brezposelnosti in kakšne so lahko posledice za posameznika, ki je izključen iz sistema dela, še zlasti ob dolgotrajnejši brezposelnosti, ko se spoprijema z ekonomskimi, socialnimi in psihičnimi težavami. Avtorica v drugem delu doktorskega dela podrobneje predstavi obdobje mlade odraslosti, ki se v današnji pozni moderni srečuje s svojo ranljivostjo, ko ob zaključku izobraževalne poti mladi ne dobijo priložnosti za vključitev na zaposlitveni trg. Mladi odrasli tako podaljšujejo svoje mladostništvo v pozna dvajseta leta. Vse dlje živijo v svojih izvornih družinah in kasneje začenjajo svojo samostojno pot v svet odraslosti in ustvarjanje svojega lastnega življenja in družine. V tem poglavju avtorica govori tudi o posledicah brezposelnosti za mladega posameznika, ki z entuziazmom želi vstopiti v delovni svet in pokazati svoje znanje, znanje deliti z drugimi, si pridobiti nove veščine in predvsem živeti svoje sanje. Mladi ob tem postajajo ranljivejši, izključeni iz družbenega okolja in nimajo možnosti, da bi živeli enako življenje kot tisti mladi, ki so se uspeli zaposliti in osamosvojiti. Ob objektivnih razlogih podaljševanja življenja mladih odraslih v izvornih družinah je treba poudariti tudi vse pogostejše subjektivne razloge za podaljševanj mladosti in življenje v izvornih družinah. Mladi danes kljub zaposlitvi še vedno ostajajo doma pri svojih starših in živijo nekakšno na pol odraslo življenje, ki se prepleta z relativno prijateljskimi odnosi, ki jih imajo mladi s svojimi starši, ki jim nudijo ekonomsko in socialno varnost. Avtorica v tretjem delu disertacije govori o pomembnosti samopodobe za življenje posameznika. Samopodoba so predstave, ki jih imamo o sebi, ki vplivajo na naše delovanje in to, kako se predstavimo zunanjemu svetu. Razvoj samopodobe je predstavljen skozi posamezna razvojna obdobja posebej (predšolsko in šolsko obdobje, mladostništvo in odraslost). V obdobju mladostništva se samopodoba razvija najbolj intenzivno in doseže svoj vrh. Takrat so še posebno pomembni soustvarjalci samopodobe (starši, učitelji in učno okolje, vrstniki itd.). Razvoj samopodobe se nadaljuje tudi v obdobju odraslosti, ko se samopodoba prepleta z drugimi pomembnimi dejavniki (delo, zaposlitev, ustvarjanje družine, partnerstvo, izguba zaposlitve itd.), ki lahko globoko zamajejo posameznikovo samopodobo. V četrtem delu disertacije avtorica predstavi pomen družine za posameznika in kakšna je njena vloga. Dandanes se veliko govori, da družina izgublja svoj pomen, in večkrat se spominjamo, kako je bilo včasih vse drugače in predvsem bolje. Na podlagi vseh tranzicijskih in družbenih sprememb družina doživlja spremembe in transformacijo znotraj sebe, kar je današnja realnost. Dogajanje sprememb avtorica prikaže tudi z nekaterimi statističnimi prikazi. Navkljub soočanju s spremembami družinskosti, njenimi oblikami, načini življenja je še vedno splošno znano, da ima družina velik pomen in vlogo v življenju vsakega posameznika. V empiričnem delu doktorske disertacije avtorica s pomočjo kvantitativne raziskave predstavi razlike med brezposelnimi in zaposlenimi mladimi odraslimi v doživljanju samopodobe in funkcionalnosti odnosov v izvorni družini ter razišče korelacije med omenjenimi dimenzijami. V raziskavi je sodelovalo 406 udeležencev, od tega 221 zaposlenih in 185 brezposelnih mladih odraslih. Pri analizi podatkov statistične pomembnosti razlik med brezposelnimi in zaposlenimi mladimi odraslimi v funkcionalnosti izvorne družine je bila ugotovljena pomembna razlika na nivoju elementa intimnosti, to je zaupanja in razvijanja zaupanja, ki so ga bolje ocenili zaposleni udeleženci. Vendar na osnovi ostalih pridobljenih rezultatov hipoteza ni bila v celoti potrjena. Analiza raziskave je pokazala tudi statistično pomembne razlike v oceni samopodobe med brezposelnimi in zaposlenimi anketiranimi mladimi odraslimi. Hkrati je avtorica uspela dokazati razlike med brezposelnimi v oceni trajanja brezposelnosti. Analiza statističnih podatkov je pokazala tudi pomembnost funkcionalnih odnosov v oceni samopodobe. Ker je raziskava pokazala bistvene povezave med posameznimi področji, to dokazuje oz. daje sklepati, kako pomembna je povezava med področji družina – samopodoba – brezposelnost in vpliv družine na razvoj posameznika.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:brezposelnost, mladi odrasli, samopodoba, samospoštovanje, odnosi, izvorna družina, socialna ranljivost, vključenost, izključenost, delo, družina, partnerski odnos, učitelj, šola, mladostništvo, starši
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Pevc]
Leto izida:2019
Št. strani:XI, 212, II str.
PID:20.500.12556/RUL-115958 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.923.2-053.6:331.56(043.3)
COBISS.SI-ID:18602499 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.05.2020
Število ogledov:1813
Število prenosov:447
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The relationship between unemployment of young adults, self-esteem and family of origin
Izvleček:
The following dissertation deals with the issues of unemployment among young adults, their self-image, and their family of origin environments. Young adults belong to one of the most vulnerable groups when it comes to employment opportunities in the job market. In the first part of her dissertation, the author discusses the importance of work for an individual, his survival and his life in general. Providing a detailed definition of the term unemployment, the author goes on to explain the far-reaching consequences that unemployment can have on an individual, who, by being unemployed, especially for a longer period of time, has been excluded from the system of work, and needs to daily overcome some major economic, social, and psychological difficulties. Part two of the dissertation takes a closer look at the period of young adulthood. Today, young adults who complete their formal education but are unable to find employment are suddenly faced with their own vulnerability. They prolong their youth until their late 20s and continue living with their parents well into their adulthood, which in turn postpones their own journey into adulthood and their readiness to set up an independent household and have a family of their own. The author describes the effects that unemployment has on an individual who is enthusiastic about gaining his first work experience, about showing and sharing his knowledge, acquiring new skills, and, most of all, about living his dreams. Unemployed young people become vulnerable, they feel excluded from their social environment and have no opportunity to live the same life as those who were lucky enough to land a job and become independent. Given the objective reasons for why young adults decide to continue living in their families of origin, we should also point out frequent subjective reasons for doing so. Despite having a job, young people today still choose to live at home with their parents and lead some sort of half adult lives, maintaining semi-friendly relations with their parents, who provide financial and social security for their children. The third part of the dissertation focuses on the importance of self-image in the life of an individual. Self-image is a picture of how we perceive ourselves. It influences our actions and the way we present ourselves to the outside world. The author describes the formation of self-image through different stages in the life of an individual (pre-school and school period, young adulthood and adulthood). Young adulthood is a time when the development of a person’s self-image is most intense and reaches its peak. Parents, teachers, learning environment, peers etc. play a crucial role during this stage. Self-image continues to develop well into the period of adulthood, when it starts to interact with other factors, such as work, employment, starting a family, relationships, losing employment, etc., all of which can lower our self-image. The fourth part of the dissertation discusses the importance and the role of a family in the life of each individual. Nowadays it is often believed that family is losing its significance and that things used to be different and mostly better in the past. Transitional and social changes forced family to change from within, a process which is illustrated here by means of some statistical reports. However, even though the concept of a family and its forms has altered, it is still a well-known fact that family plays an extremely important role in the life of each and every one of us. In the empirical part of the dissertation the author uses the results of her quantitative research to explore the connection between self-image of unemployed and employed young adults and the relations in their families of origin. 406 young adults participated in the survey, 221 of them were employed, 185 were unemployed. In analyzing data on statistical significance in differences between the functionality of the family of origin of unemployed young adults and that of employed young adults, a significant distinction was discovered in terms of intimacy element, i. e. a trust and development of trust, which was better estimated by the employed participants. However, based on the rest of the obtained data, this hypothesis could not be fully confirmed. Research analysis also showed statistically important differences in the assessment of self-image between employed and unemployed individuals. Likewise, we managed to prove differences between those unemployed in terms of duration of unemployment. The analysis also proved the important role that functional relationships played in the assessment of self-image. Since the research was able to show essential connection between individual spheres, this proves or leads as to believe how important the connection between family, self-image and unemployment really is and the effect it has on the development of an individual.

Ključne besede:unemployment, young adults, self-image, self-esteem, relationships, family of origin, social vulnerability, inclusion/exclusion, work, family, relationships, teacher, school, young adulthood, parents

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj