V doktorski disertaciji smo prmerjali dve metodi sečnje gozdnih lesnih sortimentov. Pri prvi metodi smo drevo posekali ter obvejili pri panju, do gozdne ceste pa se je vršilo spravilo izdelanih sortimentov. Pri drugi metodi smo pri panju drevo podrli in obvejili, do gozdne ceste pa spravljali kombinirane sortimente, katere smo dokončno krojili ob cesti. Prva metoda spravila je bila metoda kratkega lesa, pri drugi metodi pa je šlo za metodo dolgega lesa (poldebelna metoda), kot modifikacijo debelne metode. Cilj raziskave je bil ugotoviti prednosti in slabosti metode spravila dolgega lesa ter predlagati izboljšave k trenutno najbolj razširjeni sortimentni metodi. Prav tako smo ugotavljali možnosti za učinkovito sekanje sečnih ostankov in prostorninskega lesa, ki je ostajal na skladiščih po delu s poldebelno metodo. Raziskava je bila izvedena v bukovih sestojih Bosne in Hecegovine. Ugotovili smo, da je bila učinkovitost sečnje višja pri uporabi metode dolgega lesa, saj smo nekatere delovne operacije skrajšali, ali se jim celo v celoti izognili. Pri uporabi sekanja lesa smo se nareč lahko v celoti izognili fazi izdelave in zlaganja prostorninskega lesa. Stroški spravila lesa so bili statistično značilno manjši pri metodi dolgega lesa. V enakih sestojnih razmerah smo ugotovili večjo poškodovanost stoječega drevja pri metodi spravila dolgega lesa. Ugotovili smo, da po sečnji in spravilu lesa z metodo dolgega lesa na skladišču ostane 2 m3 ostanka na 100 m3 okroglega lesa. Ugotovitve kalkulacij stroškov in učinkovitosti sekalnikov kažejo, da imajo sekalniki z večjo kapaciteto nižje stroške na enoto dela, a zaradi nizke izkoriščenosti in dimenzijske neprimernosti za delo na gozdni cesti uporaba takšnih sekalnikov ni priporočljva.
|
