Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Največji pretok po omrežju
ID
CEZAR, JURE
(
Avtor
),
ID
Brodnik, Andrej
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(1,32 MB)
MD5: 37CA4EA4B3FEF71CA4320D4FC5939C09
Galerija slik
Izvleček
Namen dela je seznaniti bralca o algoritmih za iskanje največjega pretoka v omrežjih. Opisuje tri vrste algoritmov, njihovo delovanje in analizo. Prvi algoritem je Ford-Fulkersonov algoritem, ki je bil eden izmed prvih algoritmov za iskanje največjega pretoka. Drugi algoritem je zaporedni potisni in preimenuj, ki je eden izmed najhitrejših zaporednih algoritmov v današnjem času. Tretji algoritem je vzporedni potisni in preimenuj algoritem, ki je vzporedna pohitritev zaporednega potisni in preimenuj algoritma. Poleg algoritmov je v drugem poglavju opisana teorija omrežij, za lažje razumevanje delovanja algoritmov. V petem poglavju so zajeti vsi rezultati. Na začetku je časovna primerjava vseh treh algoritmov. V nadaljevanju se rezultati osredotočijo zgolj na vzporedni potisni in preimenuj algoritem, saj nas je zanimala pohitritev zaporednega potisni in preimenuj algoritma z vzporednim procesiranjem ter vplivom števila procesorjev na izvajanje vzporednega potisni in preimenuj algoritma. Pohitritev zaporednega algoritma se je kljub počasnejšemu delovanju na omrežjih z manj vozlišči izkazala za uspešno. Na omrežjih z velikim številom vozlišč smo zaporedni potisni in preimenuj algoritem pohitrili do 4-krat. Vzporedni potisni in preimenuj algoritem bi lahko še bolje optimizirali in s tem še dodatno pohitrili izvajanje, vendar to ni cilj te diplomske naloge.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
omrežje
,
zahtevnost
,
največji pretok
,
algoritem
Vrsta gradiva:
Diplomsko delo/naloga
Tipologija:
2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:
FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko
Leto izida:
2020
PID:
20.500.12556/RUL-113861
COBISS.SI-ID:
1538527171
Datum objave v RUL:
07.02.2020
Število ogledov:
3610
Število prenosov:
238
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
CEZAR, JURE, 2020,
Največji pretok po omrežju
[na spletu]. Diplomsko delo. [Dostopano 17 junij 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=113861
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Maximum network flow
Izvleček:
The purpose of the work is to acquaint the reader about algorithms for finding the maximum flow in networks. It describes three types of algorithms, their implementations and analysis. First algorithm is Ford-Fulkerson which was one of the first algorithms for finding maximum flow in networks. Second algorithm is sequential push-relabel algorithm which is one of the fastest sequential algorithms for finding maximum flow in networks at the time. Third algorithm is parallel push-relabel algorithm which is parallel speed up of sequential push-relabel algorithm. In addition to algorithms, Chapter 2 describes network theory to help understand how algorithms work. Chapter 5 covers all the results. In the beginning, there is a time comparison of all three algorithms. Then the results focus only on the parallel push-relabel algorithm, since we were interested in speeding up the sequential push-relabel by parallel processing and the impact of the number of processors on running the parallel push-relabel algorithm. Speeding up the sequential algorithm has proven to be successful, despite slower performance on networks with fewer nodes. On networks with many nodes, the sequential push-relabel algorithm was speeded up to 4 times. The parallel push-relabel algorithm could be further optimized to better speed up imprementation, but this was not the goal of this thesis.
Ključne besede:
network
,
complexity
,
maximal flow
,
algorithm
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Outdoor Slovenian language teaching in the 1st educational period
School in nature and attitudes of primary school students towards the environment
Spatial perceptions of Ljubljana's primary school students about Ljubljana
Thematic learning pathway "Polhov doživljajski park" for second graders
Forest as an outdoor classroom
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Učna pot po Celju kot priložnost za učenje kulturne dediščine na razredni stopnji
Sodelovalno učenje in pouk na prostem pri predmetu spoznavanje okolja in družbe
Zlatorogova učna pot z naravoslovno vsebino za osnovnošolce 4. in 5. razredov
Matematični potep po Slovenskih Konjicah s predšolskimi otroki
Učenje na prostem v goriški regiji
Nazaj