Jutranjost - večernost in subjektivno blagostanje

Kastelic, Katarina (avtor), Avsec, Andreja (mentor)

V raziskavi sem preučevala psihološko dimenzijo jutranjosti - večernosti kot spremenljivko, ki se povezuje s subjektivnim blagostanjem in depresivnostjo mladih na prehodu v odraslost. Jutranjost - večernost se nanaša na posameznikovo preferenco idealnega časa za spanje ter tudi na preferenco za čas izvajanja fizičnih in mentalnih aktivnosti. V obdobju prehoda v odraslost so posamezniki bolj fleksibilni in avtonomni pri načrtovanju urnika spanja. Vzorci spanja se spremenijo, za mlade pa je značilno zamikanje časa za spanje na proste dni. To razliko v času za spanje med delovnimi dnevi in v času za spanje med dela prostimi dnevi so raziskovalci poimenovali družbeni jetlag. Osrednji namen raziskave je bil preveriti mediatorsko vlogo kvalitete spanja in družbenega jetlaga v odnosu med jutranjostjo - večernostjo in subjektivnim blagostanjem ter depresivnostjo. 362 mladih na prehodu v odraslost je izpolnilo Vprašalnik za določanje jutranjosti - večernosti MEQ-SA, Vprašalnik psihičnega zdravja – kratka oblika MHC-SF, Pitsburški vprašalnik kvalitete spanja PSQI in lestvico depresivnosti CES-D. Rezultati so pokazali, da je večernost značilen napovednik depresivnosti, družbenega jetlaga, nizkega subjektivnega blagostanja in nizke kvalitete spanja. Nizka kvaliteta spanja je statistično pomembno napovedovala depresivnost in nizko subjektivno blagostanje. Družbeni jetlag se ni izkazal kot statistično pomemben napovednik depresivnosti ali subjektivnega blagostanja. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da odnos med jutranjostjo - večernostjo in depresivnostjo mediira nizka kvaliteta spanja. Višjo depresivnost pri osebah s preferenco večernosti lahko torej pripišemo njihovi nižji kvaliteti spanja. Nižja kvaliteta spanja oseb s preferenco večernosti ne more v celoti razložiti odnosa med jutranjostjo - večernostjo in subjektivnim blagostanjem. Kvaliteta spanja sicer delno mediira ta odnos, a verjetno obstajajo še druge značilnosti spanja, ki bi dodatno razložile ta odnos.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: jutranjost - večernost, subjektivno blagostanje, depresivnost, kvaliteta spanja, družbeni jetlag
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2020
• PID: 20.500.12556/RUL-113800
• Datum objave v RUL: 05.02.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Morningness-eveningness and subjective wellbeing

Izvleček

This study investigated the psychological dimension of morningness-eveningness in relation to subjective wellbeing and depression in emerging adults. Morningness-eveningness represents an individual preference for ideal sleep timing and preference for timing for physical and mental activities. Emerging adulthood is a period in which individuals gain more autonomy and flexibility over their sleep-wake schedule. In this period sleep patterns change and it is typical for emerging adults to stay up late and sleep late during their free days. Researchers refer to this difference in sleep time between work and free days as social jetlag. The aim of this research was to investigate the role of sleep quality and social jetlag as mediators in the relationship between morningness-eveningness and subjective wellbeing and depression. 362 emerging adults completed the Morningness – Eveningness Questionnaire Self – Assessment Version MEQ-SA, Mental Health Continuum – Short Form MHC-SF, The Pittsburgh Sleep Quality Index PSQI and The Center for Epidemiologic Studies Depression Scale CES-D. The results showed that eveningness predicts depression, social jetlag, lower sleep quality and lower subjective wellbeing significantly. Low sleep quality significantly predicts depression and lower wellbeing. Social jetlag, however, did not significantly predict depression or wellbeing. A subsequent mediator analysis showed that low sleep quality fully mediated the relationship between morningnes-eveningness and depression, indicating that higher levels of depression in people with evening preference may be attributed to their low sleep quality. On the contrary, low sleep quality in people with evening preference only partially mediated the relationship between morningness-eveningness and subjective well-being. This indicates that low quality of sleep contributes to lower level of subjective well-being. However, there likely are other sleep variables that will explain this relationship.

• Ključne besede: morningness-eveningness, subjective well-being, depression, sleep quality, social jetlag