izpis_h1_title_alt

Holocenska transgresija in tektonska aktivnost v sedimentnem zapisu Tržaškega zaliva : doktorska disertacija
ID Novak, Ana (Avtor), ID Vrabec, Marko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šmuc, Andrej (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (48,65 MB)
MD5: 9D69D7906A3BC7D76C355567B6B798B5

Izvleček
Hiter dvig višine morske gladine po zadnjem glacialnem višku je povzročil hitre migracije in spreminjanje sedimentacijskih okolij današnjih plitvih kontinentalnih šelfov. V severnem delu Jadranskega morja je zadnja transgresija poplavila obsežno aluvialno ravnico reke Pad ter njenih apeninskih, alpskih in dinarskih pritokov. Skrajni severovzhodni del Jadranskega morja predstavlja Tržaški zaliv, kjer je holocenska sprememba iz rečnih v plitvomorska sedimentacijska okolja že bila dokazana na podlagi manjšega števila sedimentnih jeder. Ker se v zadnjih desetletjih za raziskovanje sedimentov morskega dna pogosto uporabljajo visokoločljive geofizikalne metode, smo jih v okviru disertacije želeli uporabiti za raziskovanje holocenske transgresije na območju Tržaškega zaliva. Uporaba teh metod, predvsem podpovršinskega sonarja, nam je omogočila korelacijo akustičnega ter sedimentnega faciesa različnih poznokvartarnih sedimentov morskega dna. Poleg tega smo visokoločljivo akustično in seizmično profiliranje sedimentov morskega dna uporabili za preučevanje tektonske aktivnosti v zalivu, določanje debeline holocenskih morskih sedimentov ter za določanje hitrosti potovanja zvoka v tanjših zaporedjih poznokvartarnih sedimentov. Ugotovili smo, da v Tržaškem zalivu kopenske, transgresijske in morske sedimente morskega dna lahko ločimo na podlagi njihovega akustičnega faciesa. V primeru kopenskih sedimentov lahko z uporabo geofizikalnih podatkov in vzorcev sedimenta sklepamo tudi na njihovo sedimentacijsko okolje. Na podlagi datacij preučevanih sedimentov smo ugotovili, da je rečna sedimentacija na raziskovanem območju potekala najmanj do mlajšega dryasa, transgresija pa je nastopila v zgodnjem holocenu. Neposrednih indikatorjev tektonske aktivnosti na raziskovanem območju nismo našli, smo pa v sedimentih morskega dna kot geomorfni indikator tektonske aktivnosti prepoznali poznopleistocenska rečna korita. Slednja kažejo, da recentni izmerjeni vertikalni premiki površja niso izraženi v dolgoročnem sedimentnem zapisu, kar nakazuje, da so izmerjeni vertikalni premiki na slovenski obali posledica deformacije površja nad zataknjenim prelomom. Debelina holocenskih morskih sedimentov v zalivu je precej spremenljiva, v splošnem pa velja, da se sedimentno zaporedje tanjša z oddaljenostjo od obalnih območij, za katera so značilna najdebelejša zaporedja. Holocenski morski sedimenti v slovenskem morju praviloma presegajo debelino petih metrov. Hitrost potovanja zvoka skozi tanjša, do dvajset metrov debela, zaporedja poznokvartarnih sedimentov je v največji meri odvisna od zrnavosti. Poleg tega ima na hitrost zvoka velik vpliv tudi morebitna prisotnosti plinov v sedimentu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:holocen, pozni pleistocen, transgresija, akustični facies, podpovršinski sonar, sedimenti morskega dna, Tržaški zaliv
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Leto izida:2020
Založnik:[A. Novak]
UDK:55
COBISS.SI-ID:1548638 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.01.2020
Število ogledov:1009
Število prenosov:372
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Sedimentary record of Holocene transgression and tectonic activity in the Gulf of Trieste : doctoral dissertation
Izvleček:
The rapid post-LGM sea-level rise resulted in fast migrations and changes of sedimentary environments in present-day shallow continental shelves. In the northern Adriatic the last transgression submerged the vast alluvial plain of the Po river and its Apennine, Alpine and Dinaric confluences. The Gulf of Trieste represents the northeasternmost part of the Adriatic Sea, where the Holocene change from alluvial to shallow marine sedimentary environments was already observed in sedimentary cores. As high-resolution geophysical methods have been increasingly applied for investigation of seabed sediments in the last few decades, we wanted to use them to study the Holocene transgression in the Gulf of Trieste. We used these methods, mostly the sub-bottom sonar, to correlate the acoustic and sedimentary facies of various Late Quaternary deposits. We also used high-resolution acustic and seismic profiling of seabed sediments of the Gulf of Trieste to study the tectonic activity, to determine the thickness of the Holocene marine sediments and to determine the sound velocity through Late Quaternary deposits. Our results show that in the Gulf of Trieste, terrestrial, transgressive and marine sediments can be differentiated on the basis of their acoustic facies. The sedimentary environment of terrestrial sediments can be determined from geophysical and sedimentological data. Dating results show that fluvial sedimentation in the study area persisted at least until the Younger Dryas and that deposition of transgressive sediments took place in the Early Holocene. While we did not find direct indicators of tectonic activity, we did consider Late Pleistocene fluvial channels as geomorphic indicators of tectonic activity. These indicators do not correlate with the measured vertical motion rates on the Slovenian coastline, which indicates that the recent vertical motion is not expressed in the sedimentary record. Instead, the recent vertical movement rates may result from surface deformation above a locked thrust. The thickness of Holocene marine sediments in the Gulf of Trieste is variable, but generally the thickness decreases away from the coast, where the thickest successions are located. Holocene marine sediments in the Slovenian part of the Gulf of Trieste are usually thicker than 5 meters. Sound velocity in thin (up to 20 meters thick) Late Quaternary successions predominantly depends on the sediment grain-size. Additionally, the presence of gas greatly influences the sound velocity.

Ključne besede:Holocene, Late Pleistocene, transgression, acoustic facies, sub-bottom sonar, seabed sediments, Gulf of Trieste

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj