izpis_h1_title_alt

Konstituiranje funkcije predsednika republike v bivših socialističnih državah
ID Dubrovnik, Tadej (Avtor), ID Kaučič, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,24 MB)
MD5: A08274DE1048340001F69B6BAFEBC956
.pdfPDF - Priloga, prenos (10,10 MB)
MD5: C633F07C5603E19E5CEB68E91DA064CF
.pdfPDF - Priloga, prenos (698,38 KB)
MD5: E7DE09974B019AEA35B0FCF757ECC797

Izvleček
Doktorska disertacija analizira konstituiranje funkcije predsednika republike v bivših socialističnih državah. Podrobneje je analiziran ustavni položaj predsednika republike Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Romunije ter Bolgarije, torej v enajstih državah članicah Evropske unije. Gre za ureditve, ki so funkcijo predsednika republike kot individualnega šefa države uvedle v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Preučevane države so se ob konstituiranju funkcije predsednika republike in umestitvi njegovega položaja zgledovale po etabliranih pravnih sistemih. Pri tem je ob upoštevanju lastnih zgodovinskih, kulturnih in političnih razlogov prelitje posameznih ustavnih institutov privedlo do vzpostavitve svojevrstnega institucionalnega (ne)ravnovesja, kar odločilno vpliva na razmerje med vlado, parlamentom in predsednikom republike ter posledično na samo delovanje državne oblasti. V nekaterih ureditvah so bile sprva prisotne tendence po uvedbi sistema z močnejšim položajem šefa države, povzetim po predsedniškem oziroma polpredsedniškem sistemu, vendar je večina teh držav skozi ustavni razvoj in stabilizacijo političnega prostora postopoma omejila predsednikove pristojnosti. Drugače je v tistih ureditvah, kjer je ustavodajalec predsedniku že ob konstituiranju funkcije podelil predvsem reprezentativne pristojnosti, zgledujoč se po sistemih z nadvlado parlamenta, in tako onemogočil, da bi lahko predsednik, skladno s svojo nevtralno vlogo, ustrezno razreševal »krizne situacije« povezane z blokado oblasti, do katere lahko pride zaradi konfliktov med parlamentom in vlado. Danes se v analiziranih ustavnih ureditvah prepletajo številni elementi, značilni za različne politične sisteme, ki determinirajo (specifičen) položaj šefa države. Položaj predsednika republike, zlasti obseg njegovih pristojnosti in iz tega izhajajoča razmerja do zakonodajnih in izvršilnih organov, pa je hkrati tudi eno izmed temeljnih meril klasične klasifikacije političnih sistemov. Na predsednikov položaj poleg pristojnosti, ki jih izvršuje (predvsem na zakonodajnem in izvršilnem področju), vpliva tudi način njegove izvolitve. V primerjavi s tradicionalnimi zahodnimi sistemi v večini obravnavanih bivših socialističnih držav način izvolitve predsednika republike ni v neposredni korelaciji z obsegom njegovih formalno določenih pristojnosti. Na podlagi opravljene primerjalnopravne analize je mogoče ugotoviti, da ima predsednik republike v slovenski ureditvi (kjer mu je ustavodajalec z neposrednimi volitvami okrepil legitimnost, na drugi strani pa mu hkrati določil šibke, predvsem reprezentativne pristojnosti) najšibkejši položaj izmed obravnavanih enajstih bivših socialističnih držav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:predsednik republike, šef države, politični sistem, vlada, parlament
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-113396 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:17102161 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.12.2019
Število ogledov:1553
Število prenosov:500
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Constituting the function of the President of the Republic in former socialist countries
Izvleček:
This doctoral dissertation deals with the constituting i.e. formation of the function of the President of the Republic in former socialist countries. It analyses in greater detail the constitutional role of the President of the Republic of Estonia, Latvia, Lithuania, Poland, Czech Republic, Slovakia, Slovenia, Croatia, Hungary, Romania and Bulgaria, i.e. eleven Member States of the European Union. These states put in place the office of President of the Republic as the individual Head of State in the 1990s. In the process of the formation of the function of the President of the Republic, the countries analysed took inspiration from other established legal systems. In this context, while taking into account their own historical, cultural and political reasons, these states have experienced a spill-over of individual constitutional institutions leading to the creation of a sui generis institutional equilibrium i.e. separation of powers, or lack thereof, which has a decisive impact on the relations between the Government, the Parliament and the President of the Republic, as well as, consequently, on the functioning of the authority of the state itself. Some political systems initially showed a tendency to introduce a system with a stronger head of state, inspired by presidential or semi-presidential republics, but the majority of these countries gradually limited the powers of the President through the constitutional development and stabilisation of their political space. The situation is, however, different in those countries where, from the very beginning of the formation of the function of the President of the Republic, the constitutional legislator conferred upon the President mainly representative powers, following the example of systems with parliamentary supremacy, thus preventing the President, in accordance with his or her neutral role, from being able to adequately address ‘crisis situations’ in relation to the blocking of authorities arising from conflicts between the Parliament and Government. Hence, the analysed constitutional regimes have now seen certain elements appear which are “alien” to different political systems and which determine the (specific) position of the Head of State. The position of the President of the Republic, and in particular the extent of his or her powers and the resulting relationship with the legislative and executive bodies, is also one of the fundamental criteria of the classic classification of political systems. In addition to the powers exercised (mainly in the legislative and executive domains), the President’s position is also influenced by the way he or she is elected. Compared to traditional western systems, the way in which the President of the Republic is elected in most of the former socialist states in question is not directly correlated to the extent of his or her formally defined powers. Based on the analysis of comparative law carried out, it can be concluded that in a regime like the one set up in Slovenia (where the constitutional legislator strengthened the President’s legitimacy by holding direct elections, but at the same time conferred upon him or her weak, mainly representative powers), the President’s position is the weakest among the eleven former socialist states analysed.

Ključne besede:President of the Republic, Head of state, political system, Government, Parliament

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj