izpis_h1_title_alt

Popotništvo in notranje potovanje v Célinovem romanu Potovanje na konec noči / Voyage et voyage intérieur dans le roman de Céline Voyage au bout de la nuit
ID Štuhec, Anja (Avtor), ID Marinčič, Katarina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Matajc, Vanesa (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (559,89 KB)
MD5: 211913ABA3442954337B50383D85AC1F

Izvleček
Magistrsko delo proučuje temo potovanja v Célinovem romanesknem prvencu Potovanje na konec noči noči (Voyage au bout de la nuit, 1932). Eno izmed ključnih vprašanj, ki si ga pri raziskovanju zastavlja je, kako različne epizode potovanja vplivajo na romaneskno strukturo in žanr ter kakšna je njihova genetična ter filozofsko-simbolna podlaga. Ugotovljeno je, da delo kljub žanrskemu sinkretizmu v popolnosti ne pripada nobenemu žanru. Magistrska naloga se osredotoča predvsem na Bardamujevo potovanje v kolonialno Afriko, kar samo po sebi narekuje obravnavo romana v specifičnem zgodovinsko-političnem kontekstu. Hkrati analizira podobo Afrike in raziskuje, na kakšen način se Célinovo delo odziva na že obstoječe kode potopisne književnosti, vpisane v okvir kolonialnega eksotizma v času drugega francoskega kolonialnega imperija. Slednji je v splošnem zaznamovan s kolonialnim diskurzom, poveličevanjem kolonizatorjevih del, manihejskim predstavljanjem domačinov in prišlekov ter z netočnim in stereotipnim konstruktom njihove identitete. Dognano je, da se Céline tovrstni potopisni eksotistični književnosti zoperstavi s tehniko ironije in groteske, preko njiju pa demitizira kolonializem. Roman ne vzpostavlja ali ohranja nobene kolonialne avtoritete, nasprotno, v romanu se kolonialni sistem ujame v lastno zanko in je obsojen na propad. Afriška epizoda je prepoznana kot eden izmed ključnih momentov v romanu, saj neposredno sledi Bardamujevi vojni izkušnji in predstavlja povezovalni element med Evropo in Ameriko ter prvo upanje na izboljšavo. Izneveri se že med samo potjo in je bistvena pri konstrukciji célinovske noči, saj utrdi junakovo prepričanje o univerzalnosti zla ter postane simbol bolezni in razkroja – le še eno podaljšanje vojne. Bardamu jo primerja s peklom, zato je njegovo potovanje v Afriko izenačeno s spustom v podzemlje. V tem oziru ima roman več skupnega z antičnimi temelji kot s tipično kolonialno književnostjo. Pripovedovalca ne zanimajo kulturne ali geografske značilnosti Afrike, temveč iskanje odgovorov na bistvena eksistencialna vprašanja preko limitnih situacij, s katerimi ga sooča tropsko sovražno okolje in prebivalci. Bolj kot potopisne izstopajo simbolne razsežnosti potovanja, ki ta motiv vrnejo na svoj začetek, kjer je potovanje prepoznano kot iskanje vednosti in resnice.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Louis-Ferdinand Céline, Potovanje na konec noči, potovanje, francoski kolonializem, eksistencializem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-113235 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.12.2019
Število ogledov:1210
Število prenosov:204
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Travelling and inner journey in Céline's novel Journey to the End of the Night
Izvleček:
The thesis examines the theme of journey in Céline's debut novel Journey to the End of the Night (Voyage au bout de la nuit, 1932). One of the key questions the author addresses during his exploration is how different episodes of a journey affect the structure of a novel, its genre, and what is their genetic, philosophical and symbolic basis. It has been found that despite the genre syncretism the work cannot apply completely to a specific genre. The thesis mainly focuses on Bardamu's journey to colonial Africa, which in itself dictates the need to look at the novel within a specific historical and political context. The thesis also analyses the depiction of Africa and explores in what way Céline's work responds to the existing literary conventions of travelogues, which adhere to the colonial exoticism during the second French colonial empire. The latter is characterized by colonial discourse, the glorification of colonists' work, Manichaean depiction of the natives and newcomers, as well as an inaccurate and stereotypical construction of their identity. It has been established that Céline opposes such exotic travelogue literature with irony and grotesque, used to demythicise colonialism. The novel does not establish nor reinforce any colonial authority; on the contrary, the colonial system falls into its own snare and is doomed to fail. The African episode is recognized as a key moment in the novel as it directly follows Bardamu's experience of war and presents a link between Europe and Africa and the first hope for improvement. The journey to Africa proves as the exact opposite – it is crucial for the construction of Céline's night. It strengthens the protagonist's belief about universal evil and becomes a symbol for sickness and decay, just another protraction of war. Bardamu compares the journey with hell, hence his voyage to Africa represents the descent to the underworld. In this regard the novel predominantly draws on Antiquity rather than typical colonial literature. The narrator is not interested in cultural and geographical characteristics of Africa, but instead tries to answer basic existential questions through limit situations, faced because of the hostile tropical environment and its inhabitants. The journey is represented symbolically rather than literaly in terms of travelling. Thus the author re-establishes one of the oldest literary motifs, where the journey is recognized as a way of discovering the soul, cognisance and truth.

Ključne besede:Louis-Ferdinand Céline, Journey to the End of the Night, journey, French colonialism, existentialism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj