izpis_h1_title_alt

Analiza čustvene inteligence in poklicnega stresa radioloških inženirjev centralnega urgentnega bloka : magistrsko delo
ID Žontar, Saša (Avtor), ID Hlebec, Valentina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Avsec, Andreja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (659,87 KB)
MD5: B04CB5258D64561EA9F21A9842B2ECFB

Izvleček
Uvod: Posamezniki z visoko stopnjo čustvene inteligence kažejo sposobnosti prepoznavanja in izražanja čustev ter upravljanje in nadzorovanje le-teh. Imajo pa tudi boljšo sposobnost obvladovanja poklicnega stresa. Namen: Namen študije je bil raziskati povezanost med stopnjo čustvene inteligence radioloških inženirjev in stresom, ki ga doživljajo pri svojem delu na radiološkem oddelku Centralnega urgentnega bloka UKCL. Prav tako smo želeli raziskati vpliv spola in delovnih izkušenj na stopnjo čustvene inteligence omenjenih radioloških inženirjev. Metode dela: V teoretičnem delu magistrske naloge smo po pregledu različne strokovne literature v mednarodnih bazah podatkov MEDLINE in CINAHL ter bibliografske-kataložne baze podatkov COBIB.SI uporabili metodo deskripcije, klasifikacije, kompilacije ter sintetično metodo. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo kvantitativne podatke pridobivali s presečno študijo s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz dveh delov in sicer iz samoocenjevalnega vprašalnika emocionalne kompetentnosti in inštrumenta za prepoznavanje omejitev na delovnem mestu in oceno poklicnega stresa ter njegovih škodljivih posledic. Rezultati: V študiji je sodelovalo 40 radioloških inženirjev (20 moških, 20 žensk) s povprečno delovno dobo 13 let, ki vsaj eno tretjino svojega delovnega časa delajo v Centralnem urgentnem bloku UKCL. Rezultati so pokazali, da anketirani radiološki inženirji doživljajo visoko stopnjo stresa, saj se nenehno soočajo z zahtevnim delom, velikim številom pacientov in odgovornostjo za njih, pretresljivimi in neprijetnimi prizori, kar zahteva močno upravljanje lastnih čustev in čustev pacientov, njihovih svojcev, sodelavcev in ostalih zdravstvenih delavcev. Poleg tega je količina stresa, ki jo prejmejo, posledica izmenskega dela, ponavljajočih se gibov in dviganj težkih bremen, neenake obravnave zaposlenih ter pomanjkanja kadra. Ugotovljeno je bilo, da so se anketirani radiološki inženirji večinoma opisovali na način, ki jih prikaže kot zelo čustveno inteligentne, saj so na 71,11 % trditev odgovorili z oceno večinoma velja in vedno velja. Najslabše so se ocenili na področju sposobnosti prepoznavanja in razumevanja emocij, najbolje pa na področju sposobnosti upravljanja z emocijami. Raziskava je pokazala, da imajo starejši radiološki inženirji nižjo čustveno inteligenco, in da anketirane radiološke inženirke nimajo značilne višje srednje vrednosti čustvene inteligence kot moški radiološki inženirji. Razprava in zaključek: Čeprav ni bilo ugotovljene korelacije med čustveno inteligenco in poklicnim stresom, menimo, da raziskava poudarja pomen tako čustvene inteligence kot zavedanja poklicnih stresorjev. Usposabljanje in razvoj čustvene inteligence z izobraževanjem naj bi namreč pomagalo k boljšemu upravljanju pozitivnih in negativnih čustev, kar bi lahko pripomoglo k boljšim odnosom s pacienti in sodelavci, izboljšanemu zdravju in odpornosti na stres ter dobrem počutju zaposlenih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:čustvena inteligenca, poklicni stres, radiološki inženir, urgenca
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-113001 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:5738859 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.11.2019
Število ogledov:1167
Število prenosov:261
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of emotional intelligence and occupational stress of central emergency unit radiologic technologists : master thesis
Izvleček:
Introduction: Individuals with high levels of emotional intelligence have the ability to recognize, express, manage, and control emotions; they are also better at managing occupational stress. Purpose: The purpose of the study was to study the relationship between the emotional intelligence levels of radiologic technologists and the stress they experience at work in the radiology department of the UMCL Central Emergency Unit. In addition, we wanted to research the impact of gender and work experience on the emotional intelligence levels of radiologic technologists. Methods: For the theoretical part of the master's thesis, we reviewed the relevant literature in the MEDLINE and CINAHL international databases as well as the COBIB.SI online catalogue. We then employed the descriptive method, classifications, compilations, and the synthetic method. Quantitative data for the empirical part of the thesis were obtained through a cross-sectional study using a questionnaire that consisted of two parts: an emotional competence self-assessment questionnaire and an instrument for assessing work limitations as well as occupational stress and its adverse effects. Results: The study involved 40 radiologic technologists (20 men and 20 women) with an average working age of 13 years, who spent at least one third of their working time at the UMCL Central Emergency Unit. The results showed that the respondents experienced high levels of stress as they were constantly faced with demanding work, large numbers of patients and their responsibility, shocking and unpleasant scenes, which required strong management of the emotions and emotions of patients, their relatives, colleagues and other health care professionals. In addition, the amount of stress they received was due to shift work, repetitive movements, heavy lifting, the unequal treatment of employees, and lack of staff. We found that radiologic technologists mostly described themselves as having high emotional intelligence, as 71.11 per cent of the statements were answered as either "mostly true" or "always true". The respondents scored the lowest on the ability to recognize and understand emotions, and the highest on the ability to manage emotions. The study found that older radiologic technologists had lower levels of emotional intelligence, and that female radiologic technologists did not have a significantly higher emotional intelligence mean scores than their male counterparts. Discussion and conclusion: Although no correlation was found between emotional intelligence and occupational stress, we believe our research affirms the importance of both emotional intelligence and the awareness of occupational stressors. Training and developing emotional intelligence through education would help the respondents to better manage positive and negative emotions, which would improve their relationships with patients and colleagues, improve health and stress resistance, as well as employee well-being.

Ključne besede:emotional intelligence, occupational stress, radiologic technologist, emergency department

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj