izpis_h1_title_alt

Preživetje slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo
ID PERKO, NEJC (Avtor), ID Pohar Perme, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,42 MB)
MD5: 0EDFE2BE28C28FF8F0DFB682F1D2DD6C

Izvleček
V magistrskem delu nas zanima preživetje slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo in predvsem statistične metode, ki jih uporabljamo za ocenjevanje. Delo je razdeljeno na 3 pomembnejše sklope. V prvem delu je predstavljen postopek zbiranja podatkov, ki so potrebni za izvedbo analize preživetja. Zaradi narave osebno občutljivih podatkov je že samo zbiranje teh terjalo kar nekaj časa in napora, potrebnih pa je bilo precej različnih virov podatkov. V drugem delu predstavimo značilnosti analize preživetja, veje statistike, ki se ukvarja s posebno obliko nepopolnih podatkov. Opišemo značilnosti metod števila izgubljenih let in standardiziranega razmerje smrtnosti ter način izračuna ocen parametrov in intervalov zaupanja, kar implementiramo tudi v funkcijo v programskem okolju R. Za primer števila izgubljenih let uporabimo 2 načina izračuna intervalov zaupanja, in sicer teoretične, ki ne upoštevajo variabilnosti demografskih dejavnikov in intervale zaupanja po metodi samovzorčenja, ki odpravijo omenjeno pomanjkljivost. V zadnjem delu opisano teorijo uporabimo za ocenjevanje preživetja slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo. Preživetje nas zanima tudi glede na različna obdobja življenja in nekatere druge dejavnike (spol, leto nastopa, tip športne aktivnosti,...), pri čemer skušamo razumeti povezanost športa s pričakovanim trajanjem življenja. Ugotovimo, da slovenski olimpijci v vseh obdobjih življenja živijo bolje kot populacija. Obe statistični metodi se izkažeta kot primerni za oceno preživetja vzorca v primerjavi s populacijo. Teoretični intervali zaupanja za število izgubljenih let so primerni predvsem za ocenjevanje na območjih, kjer je število enot opazovanja in dogodkov dovolj veliko, sicer pa je bolj smiselna uporaba ocena intervalov zaupanja po metodi samovzorčenja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:analiza preživetja, število izgubljenih let, SMR, samovzorčenje, športniki
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FE - Fakulteta za elektrotehniko
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-112975 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.11.2019
Število ogledov:1548
Število prenosov:309
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
In the Master's thesis we are interested in the survival of Slovenian Olympians in comparison with the general Slovenian population and especially the statistical methods used for estimation. The work is divided into three major sections. The first part represents the process of collecting the data needed to perform a survival analysis. Due to the nature of sensitive personal data, the collection of data required considerable time, effort and usage of multiple data sources. In the second part we represent the characteristics of a survival analysis, a branch of statistics that deals with a specific form of incomplete data. We describe the characteristics of the methods of years lost and standardized mortality ratio, as well as the method of calculating parameter estimates and confidence intervals, which is also implemented in a function in software environment R. For the number of years lost we use theoretical confidence intervals, which do not take into account the variability of demographic factors, and bootstrap confidence intervals, which solve this problem. In the last part we estimate the survival of Slovenian Olympians compared with the general Slovenian population according to different periods of life and some other factors such as gender, year of appearance in olympic games, type of sports activity, etc., in order to understand the relationship between sports and life expectancy. It turns out that Slovenian Olympians live better than the population in all stages of life. Both statistical methods prove to be appropriate for estimating the survival of the sample relative to the population. The use of theoretical confidence intervals for the number of years lost is particularly suitable for estimation in areas where the number of observation and event units is large enough, otherwise it is more appropriate to use bootstrap confidence interval estimates.

Ključne besede:survival analysis, years lost, SMR, bootstrap, athletes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj