Analiza možnosti uporabe rezultatov nacionalnega preverjanja znanja pri angleščini v 6. razredu za potrebe poučevanja

Trobec, Nina (avtor), Dagarin Fojkar, Mateja (mentor)

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) vsako leto meri znanje učencev 6. in 9. razredov na področju slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki je pri šestošolcih določen kot prvi tuji jezik. Izhodišče oziroma podlaga za NPZ so učni načrti šolskih predmetov, njegova vloga pa je formativna, kar pomeni, da z dosežki NPZ učenci, učitelji in šole dobijo objektivno povratno informacijo o doseženem znanju učencev glede na pripadajoči učni načrt. S temi podatki lahko vsi udeleženci šolskega sistema dobijo vpogled v pomanjkljivosti pri svojem učenju oziroma delovanju in pobudo za izboljšanje kakovosti na vzgojno-izobraževalnem področju. Z namenom opraviti celostne in ustrezne interpretacije, ki bi konkretni šoli koristile kot pripomoček za nadaljnje poučevanje angleškega jezika v 6. razredu, smo v empiričnem delu raziskovali 3 sklope podatkov, ki se navezujejo na NPZ pri angleščini v 6. razredu. Primerjali smo dosežke učencev konkretne šole z državnim povprečjem v obdobju 2014–2019 na NPZ pri angleščini v 6. razredu ter ugotavljali stališča učencev, ki so v letu 2018/2019 obiskovali šesti razred in učiteljic, ki poučujejo angleščino v 6. razredu do NPZ pri angleščini. Iz dobljenih rezultatov šestletnih dosežkov na NPZ smo ugotovili, da se značilno močen ali značilno šibek trend znanja šestošolcev konkretne šole na določenem področju sporazumevalnih zmožnosti v primerjavi z državnim povprečjem ne pojavlja, zato lahko rečemo, da so dosežki na NPZ posledica znanja določene generacije konkretne OŠ (značilno boljše so bile generacije 2015, 2018 in 2019). Večina anketiranih učencev (66 %), ki je v šolskem letu 2018/2019 obiskovala 6. razred, je mnenja, da so nacionalna preverjanja znanja za njih koristna in smiselna, s čimer pa se ni strinjala nobena izmed intervjuvanih učiteljic, saj menijo, da ne predstavljajo realne povratne informacije. Navajajo, da vsem sporazumevalnih zmožnostim ne namenjajo enako obsežne obravnave pri pouku in da je pisno sporazumevanje njihovih učencev najslabše področje pri preverjanjih znanja, kar pregledani dosežki NPZ v obdobju 2014–2019 neposredno ne potrdijo. Iz zbranih podatkov in nekaterih neskladij med vsemi zajetimi viri (šestletni dosežki učencev konkretne šole, stališča učencev in učiteljic do NPZ) sklepamo, da bi dotične učiteljice lahko več pozornosti namenile obravnavi dosežkov NPZ in si z poglobljenimi analizami podatkov pomagale pri svojem delu, zato smo v sklepnem delu oblikovali priporočila za učiteljice pri poučevanju angleščine za nadaljnje generacije učencev konkretne osnovne šole.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-112638
• COBISS.SI-ID: 12658249
• Datum objave v RUL: 29.10.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Analysis of a potential application of the results of the national assessment of knowledge in English in year 6 for the purpose of teaching

Izvleček

Each year, the National Assessment of Knowledge (NAK) measures the knowledge of students in Year 6 and Year 9 in two fundamental school subjects (Slovene and Mathematics) and a third one, which is established as a first foreign language for the sixth graders. The curriculum is the foundation for this Assessment, the function of which is formative, meaning that the students’ achievements provide an objective feedback based on their acquired knowledge in relation to the relevant curriculum for pupils, teachers and schools. With this information, all participants in the school system gain insight into the shortcomings of their learning or performance and are given an initiative to improve the quality of the educational policy. In order to carry out comprehensive and appropriate interpretations that would be of use to a particular school as a tool for further teaching English in 6th grade, we investigated 3 sets of data in the empirical part, all related to NAK in English in 6th grade. We compared the achievement of students of a particular school with the national average in the period of 2014-2019 at the 6th grade NAK in English, and explored the views of students attending sixth grade in 2018/2019 as well as 6th grade English teachers of the NAK in English. From the gathered data of achievements of the NAK in six years, we found that the typically strong or typically weak trend of English knowledge of sixth graders of a particular school in a certain area of communication abilities does not appear in comparison with the national average (generations of 2015, 2018 and 2019 generally achieved better results). Most of the surveyed students (66 %), who attended 6th grade in the school year 2018/2019, consider national knowledge examinations as useful and meaningful for them, which is not acknowledged by any of the interviewed teachers, since they believe that the NAK results do not present a meaningful feedback. They affirm that their teaching practice does not support equal treatment for all the communicative skills, and that their students' written communication is the weakest area in knowledge assessment, which is not directly confirmed by the reviewed NAK achievements in 2014–2019. From the data collected and some discrepancies between all the sources covered (six-year achievements of students of a particular school, pupils' and teachers' attitudes towards the NAK) it is concluded that the teachers concerned could pay more attention to the NAK achievements and in-depth data analyses as an assistance for their teaching. In the final part, we formulated recommendations for teachers in teaching English to further generations of students in a particular primary school.

• Ključne besede: national assessment of knowledge