izpis_h1_title_alt

Primerjava uprizoritev Ane Karenine in Visoške kronike
ID Stopar, Valerija (Avtor), ID Pezdirc-Bartol, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Troha, Gašper (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,60 MB)
MD5: 5BD6F5837D5F01C62FBF267F89B980FD

Izvleček
V magistrskem delu sem se ukvarjala s primerjavo uprizoritev Ane Karenine in Visoške kronike, ki sta bili uprizorjeni v SNG Drama Ljubljana. Najprej sem na podlagi različnih teoretskih vidikov opredelila in primerjala dramatizacijo in odrsko priredbo. Cilj dramatizacije je prestaviti epsko zgodbo s prilagoditvijo gradiva in oblikovanjem dialogov. Odrsko priredbo sem razumela kot nadpomenko za vse postopke prirejanja in preoblikovanja besedila za uprizoritev. Tako v bistvu pojem odrske priredbe vključuje tudi pojem dramatizacije in za razliko od nje zajema širše postopke prirejanja. Namen moje naloge je bil predstaviti razmerje roman : gledališko besedilo : uprizoritev. Torej predstaviti odnos med izhodiščno besedilno predlogo (roman) in gledališkim besedilom, ki je nastalo na podlagi izbrane predloge (dramatizacija in odrska priredba), ter odnos med gledališkim besedilom in njegovo uprizoritvijo. Predstavila sem različne teoretske poglede na opredelitev romana in gledališkega besedila, analizirala dva konkretna romana – Ano Karenino in Visoško kroniko – in ju primerjala s priredbama, ki sta nastali na njuni podlagi. Izpostavila sem vsebinske in strukturne razlike med romanom in njegovo priredbo, nato sem analizirala konkretizacijo priredbe na odru. Obe uprizoritvi postavljata na oder romaneskno zgodbo, vendar se tega lotevata na različen način. V Visoški kroniki jim prestavitev epske zgodbe na oder omogoča načelo naracije, v Ani Karenini načelo celote v delih oz. fragmentarna struktura. Pri tem je pomembno, da pri Ani Karenini ostajajo ves čas znotraj fikcijskega sveta, v Visoški kroniki ohranjajo dvojnost med realnim in fikcijskim svetom. Pred analizo razmerja med gledališkim besedilom in njegovo uprizoritvijo sem predstavila poglede različnih raziskovalcev na omenjeno razmerje ter raziskala elemente postdramskega gledališča. Uprizoritvi sem primerjala v smeri dramskih/postdramskih določilnic. Ugotovila sem, da Ana Karenina ostaja znotraj dramskega gledališča, Visoški kroniki pa lahko dodam postdramski predznak. V nalogi sem predstavila in primerjala dva različna režiserska pristopa dveh uveljavljenih režiserjev, Dušana Jovanovića in Jerneja Lorencija. Na koncu sem v razpravi o aktualnosti tem (kot so položaj ženske v družbi, individualna svoboda, vpliv družbe na posameznika, drugačnost v družbi) ugotovila, da obe deli tudi danes odpirata relevantna vprašanja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ana Karenina, Visoška kronika, dramatizacija, odrska priredba, odnos med besedilom in uprizoritvijo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111928 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.10.2019
Število ogledov:892
Število prenosov:212
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Comparison of the Anna Karenina and The Visoko Chronicle stagings
Izvleček:
In this master’s thesis I compare the Anna Karenina and The Visoko Chronicle stagings produced by the Slovenian National Theatre Drama Ljubljana. First I define and compare dramatisation and stage adaptation based on different theoretical perspectives. The goal of the dramatisation is to present an epic story by adapting material in framing dialogues. I understood the stage adaptation as a superscript for all the processes of editing and rewriting the text for staging. Thus, in essence, the notion of a stage adaptation also includes the notion of dramatization and, by contrast, encompasses broader editing procedures. The aim of this thesis is to present the novel : theatrical script : performance relations. That is, to present the relations between the baseline literary work (novel) and the theatrical script based on the literary work (dramatisation and stage adaptation) as well as the relations between the theatrical script and its staging. I present different theoretical perspectives on the definition of the novel and theatrical script, analyse two specific novels — Anna Karenina and The Visoko Chronicle — and compare them to the script adaptations based on them. I highlight the substantive and structural differences between the novel and its adaptation, then analyze the concretization of the adaptation on the stage. Both adaptations set the stage for a romance story, but they deal with it differently. In The Visoko Chronicle the narrative structure enables the presentation of the epic story on stage, in Anna Karenina the fragmented structure (the novel in parts) does. It is important that in Anna Karenina they remain within the fictitious world at all times, while in The Visoko Chronicle they maintain the duality between the real world and the fictitious world. Prior to the analysis of the relations between the theatrical script and its staging, I present different researchers’ views on the said relations and explore the elements of the postdramatic theatre. I compare the adaptations based on the dramatic / post-dramatic pointers. I have found that Anna Karenina remains inside the dramatic theater, meanwhile The Visoko Chronicles has a postdramatic character to it. In the thesis I also present and compare the two different directorial approaches of the two established directors, Dušan Jovanović and Jernej Lorenci. Lastly, in the discussion on the relevance of the topic today (such as the position of a woman in society, individual freedom, the influence of society on an individual, differentness in society) I find that both parts still raise relevant questions.

Ključne besede:Anna Karenina, The Visoko Chronicle, dramatisation, stage adaptation, script-staging relations

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj