izpis_h1_title_alt

Verifikacija orientacijskih referenčnih vrednosti za izbrane tumorske označevalce
ID Sedlar, Nataša (Avtor), ID Jerin, Aleš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,04 MB)
MD5: 7BC25EDFDFF8ECCF529A3FE619E77CEF

Izvleček
Orientacijska referenčna območja so v kliničnem okolju pomembno orodje za interpretacijo izvidov in posledično klinične odločitve. Predstavljajo 95 % izmerjenih vrednosti za določen analit pri izbrani populaciji. Idealno je, da vsak laboratorij postavi referenčna območja za svojo populacijo in analizno metodo. Kljub hitremu napredku laboratorijske biomedicine nimamo univerzalno standardiziranih orientacijskih referenčnih območij, zaradi razlik v populaciji ter metodologijah in opremi med laboratoriji. Razlike v referenčnih intervalih med laboratoriji so lahko večje ali manjše. Za postavitev referenčnih vrednosti (RV) so potrebne večje študije in potrebno je veliko število primernih prostovoljcev, zato je smiselno, da se uporabljajo v več laboratorijih. Referenčna območja za tumorske označevalce lahko povzamemo od proizvajalca reagentov (navodila), literature večjih objavljenih študij, ustreznih smernic, strokovnih priporočil ali pridobimo s podatkovnim rudarjenjem. V želji po čim večji kakovosti laboratorijskih izvidov se priporoča, da vsak laboratorij izvede raziskavo primerljivosti referenčnih območij za lokalno populacijo in svojo metodologijo. Proces prenosa referenčnih vrednosti iz ustreznih zunanjih virov, skupaj z oceno in potrjevanjem primernosti, imenujemo verifikacija. Postopek verifikacije orientacijskih referenčnih območij iz zunanjih virov je hiter in učinkovit postopek, s katerim potrdimo ustreznost referenčnih območij. Namen magistrskega dela je bila verifikacija orientacijskih referenčnih vrednosti za izbrane tumorske označevalce (NSE, S-100, cyfra 21-1, CA 72-4, AFP, CEA, CA 125, CA 15-3 in CA 19-9). S pomočjo verifikacije potrdimo kakovost in ustreznost prenesenih orientacijskih referenčnih območij. Osredotočili smo se na skrbno izbiro populacije ter nadzor nad pred-analitične in analitične dejavnike in tako zagotovili zanesljivost pridobljenih rezultatov. Ravnali smo v skladu s smernicami CLSI EP28-A3c in za verifikacijo izbrali manjšo populacijo primernih posameznikov. Z raziskavo smo uspešno verificirali orientacijske referenčne vrednosti za izbrane tumorske označevalce, ki so trenutno v uporabi v Laboratoriju za analitiko hormonov in tumorskih označevalcev in tako potrdili ustreznost za našo populacijo. Enako smo dokazali tudi za orientacijska referenčna območja proizvajalca reagentov, naše izmerjene vrednosti so znotraj referenčnih mej.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Referenčno območje, verifikacija referenčnih območij, tumorski označevalci
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111833 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.10.2019
Število ogledov:1607
Število prenosov:387
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Verification of reference range for selected tumor markers
Izvleček:
Reference intervals are fundamental tools used in the clinical environment to interpret patient laboratory test results and consequently, for clinical decisions. They most commonly represent the central 95 % of laboratory test results expected in a reference population. Under optimal conditions, a laboratory should perform its own study to establish reference intervals specific for its method and local population. Despite the rapid progress of laboratory biomedicine, we do not have universally standardized reference intervals, due to differences in population and methodologies among laboratories. Differences in reference intervals between laboratories may be larger or smaller. Larger studies and a large number of suitable volunteers are needed, to establish reference intervals, so it makes sense to use them in multiple laboratories. Laboratories can receive reference intervals for tumour markers from various sources (manufacturers package inserts, multicentre studies, published national or international expert panel recommendations, guidelines, local expert groups or data mining of existing data). It is recommended that each laboratory conducts a survey of comparability of transferred reference intervals for local population and its methodology in order to maximize the quality of laboratory results. The process of transferring reference intervals from external sources, together with the assessment and validation of suitability, is called verification. The process of verifying reference intervals transferred from external sources, is a quick and efficient process, to confirm the adequacy of reference values for clinical use. The purpose of the master's thesis was to verify the reference range for selected tumour markers (NSE, S-100, cyfra 21-1, CA 72-4, AFP, CEA, CA 125, CA 15-3 in CA 19-9). In accordance with the CLSI EP28-A3c guideline recommendations we verified transferred reference intervals using a small number of healthy reference individuals from the local population. We obtained and analysed blood samples of appropriate reference individuals and focused on control of the consistency of preanalytical and analytical factors. With verification we confirmed the quality and adequacy of the transferred reference values. On the basis of the statistical analysis of the gathered information we have successfully verified the reference ranges for selected tumour markers currently in use in Specialized Laboratory for hormones and tumour markers. With verification of transferred values, we can confirm suitability for our population. We have also proven the same for the reagent manufacturer's reference values, and our measured values are within the reference limits.

Ključne besede:Reference values, verification of reference values, tumour markers

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj