izpis_h1_title_alt

Ustavne spremembe v Bosni in Hercegovini v luči prizadevanj za vstop v Evropsko Unijo
Tekavec, Barbara (Avtor), Zagorc, Saša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,81 MB)

Izvleček
Nekdanja jugoslovanska republika Bosna in Hercegovina (BiH) je od leta 1992 samostojna demokratična republika s tržno usmerjenim gospodarskim sistemom. Vstop v državno samostojnost je zaznamovala državljanska vojna, ki se je končala leta 1995 s sklenitvijo Daytonskega mirovnega sporazuma (DMS), katerega del je aktualna Ustava BiH. Doktorska disertacija naprej predstavi ustavni razvoj BiH, nato pa obravnava Ustavo BiH, predvsem njen nastanek, zgradbo, vsebino in temeljne značilnosti. Ker se Ustava BiH spreminja po vnaprej določenem togem ustavnorevizijskem postopku, disertacija podrobno opiše vse njegove faze in dva njegova značilna mehanizma: entitetsko in nacionalno glasovanje. Sledita predstavitev edine dosedanje spremembe Ustave BiH in navedba neuspelih poskusov širše ustavne reforme. Ker je na mednarodni ravni prednostni cilj BiH vključitev v Evropsko unijo (EU), prikaže disertacija razvoj in organizacijo EU, njeno širitveno politiko, pogoje za članstvo v Uniji in vse korake pristopnega procesa, pri čemer je poudarek na dosedanjem procesu pridruževanja BiH k EU. BiH mora do vstopa v EU izpolniti pristopne pogoje in uskladiti svoj pravni red s pravnim redom EU. Kljub želji, da so ustave čim bolj trajne in stabilne, nenehni družbeno-politični razvoj narekuje spremembe tudi na ustavnopravni ravni. Jedro doktorske disertacije tako predstavljajo ustavne spremembe, ki so po mnenju avtorice potrebne za vstop BiH v EU. Ustava BiH kot temeljno ustavno načelo, na katerem temelji celotna organizacija bosansko-hercegovske oblasti določa načelo konstitutivnih narodov − Bošnjakov, Hrvatov in Srbov. Na podlagi omenjenega načela so trije narodi privilegirani, ostalo nekonstitutivno bosansko-hercegovsko prebivalstvo pa je diskriminirano. Doktorska naloga raziskuje, na kakšne načine je možno aktualno ustavno diskriminacijo odpraviti, pri čemer analizira s strani bosansko-hercegovskih političnih strank in neodvisnih avtorjev podane ustavnorevizijske predloge. Predstavljene so tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah, kjer je le-to potrdilo diskriminatornost določb Ustave BiH, saj je BiH kot članica Sveta Evrope zavezana k njihovi implementaciji. Po koncu bosansko-hercegovske vojne leta 1995 je, kljub proklamirani parlamentarni demokraciji, nadzor nad delovanjem BiH prevzela mednarodna skupnost. Čeprav je od takrat minilo že skoraj 24 let, v BiH še vedno deluje Urad Visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR), čigar delovanje je v disertaciji kritično ocenjeno. Zato EU in mednarodna skupnost stalno pozivata BiH k popolnemu prevzemu samostojnega vodenja lastne države, za kar pa je potrebna okrepitev institucij državne oblasti. Za boljše razumevanje aktualne nesorazmerne porazdelitve pristojnosti med državno oblastjo in entitetama, Republiko Srbsko (RS) in Federacijo BiH (FBiH), se disertacija dotakne tudi oblike državne ureditve BiH. Pri tem se ne omeji zgolj na prikaz problematike, pač pa poda različne ustavnorevizijske predloge nove državne ureditve BiH in okrepitve državne oblasti. Hkrati poudarja disertacija potrebo po prestrukturiranju institucij in organov državne oblasti, pri čemer ne samo da opozarja na aktualno razdrobljenost in potratnost državnega aparata, temveč predstavi ustavnorevizijske predloge posameznih institucij na državni ravni. Avtorica se dotakne tudi bolj formalnih ustavnorevizijskih razlogov, kot so zagotovitev ustavne podlage za prenos državne suverenosti na organe EU, sprememba razmerja med pravom EU in nacionalnim pravom BiH, sprememba pristojnosti temeljnih državnih organov v zadevah EU in spremembe, ki se nanašajo neposredno na državljane BiH. Na koncu disertacije poda avtorica sklepne ugotovitve in lasten ustavnorevizijski predlog. Ta vsebuje vse spremembe, ki so po njenem mnenju potrebne, da lahko BiH vstopi v EU kot samostojna in delujoča država, ki spoštuje evropske demokratične standarde in izvaja pravni red EU.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ustava BiH, ustavna reforma, vstop BiH v EU, ustavna diskriminacija, ESČP: Zadeva Sejdić-Finci zoper BiH 1, mednarodni protektorat, prenos državne suverenosti na organe EU
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga (mb31)
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2019
COBISS.SI-ID:16923217 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:63
Število prenosov:30
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Constitutional reforms in Bosnia and Herzegovina in the light of endeavour to accede to the European Union
Izvleček:
The former Yugoslav federal republic of Bosnia and Herzegovina (hereinafter BiH) has been since 1992 an independent democratic republic with a market-oriented economic system. The entry into state independence was marked by a civil war, which ended in 1995 with the conclusion of the Dayton Peace Agreement, part of which is also the current Constitution of BiH. The doctoral dissertation first presents the constitutional development of BiH and then deals with the Constitution of BiH, especially its formation, structure, content and basic characteristics. Since the Constitution of BiH is changing according to a predetermined rigid constitutional review procedure, the dissertation describes in detail all its phases and its two distinctive mechanisms; entity voting and protection of vital national interests. Next is the presentation of the only change to the Constitution of BiH up to this point and the unsuccessful attempts for a constitutional reform at a wider range. Since at the international level, BiH's main objective is to join the European Union (EU), the dissertation presents the development and organisation of the EU, its enlargement policy, the conditions for membership in the Union and all the steps of the accession process, with emphasis on the process of BiH's accession to the EU. Before entering the EU, BiH must meet the conditions of accession and align its legal order with the acquis communautaire. Despite the desire that the constitutions are as permanent and stable as possible, the constant socio-political development dictates changes also at the constitutional level. The core of the doctoral dissertation are constitutional changes, which, according to the author, are necessary for BiH's entry into the EU. The Constitution of Bosnia and Herzegovina, as the fundamental constitutional principle on which the entire organisation of the Bosnian-Herzegovinian authorities is based, establishes the principle of the constituent peoples - Bosniaks, Croats and Serbs, on the basis of which these nations are privileged, while the rest of the non- constitutive Bosnian-Herzegovinian population is discriminated against. Therefore, the doctoral thesis explores in what ways the current constitutional discrimination can be eliminated, revealing the already given constitutional-reform proposals by the Bosnian- Herzegovinian political parties and independent authors. The judgments of the European Court of Human Rights (ECHR) against BiH in cases where it confirmed the discriminatory nature of the provisions of the BiH Constitution and to which BiH as a member of the Council of Europe is committed, have also been presented. After the end of the Bosnian- Herzegovinian war in 1995, despite the proclaimed parliamentary democracy, control over the operation of BiH was taken over by the international community. Although almost 24 years have passed since then, the Office of the High Representative (OHR), whose activity is critically assessed in the dissertation, still operates in BiH. That is why the EU and the international community are constantly calling on BiH to take full control over its own country, which requires the strengthening of state institutions. In order to better understand the current disproportionate distribution of competences between the state authority and the entities - the Republic of Srpska (RS) and the Federation of BiH (FBiH), the dissertation also touches upon the organisation of the state regulation of BiH. In doing so, it does not limit itself merely to the presentation of the problem, but presents various constitutional-reform proposals for the new state regulation of BiH and the strengthening of state power. At the same time the dissertation emphasises the need to restructure the institutions and state authorities not only by drawing attention to the current fragmentation and wasting of the state apparatus, but also by presenting the constitutional-reform proposals of individual institutions at the state level. The author also touches upon more formal constitutional- reform reasons, such as the provision of a constitutional basis for the transfer of state sovereignty to EU bodies, a change in the relationship between EU law and national law, a change in the powers of the state bodies in EU affairs and changes that relate directly to BiH citizens. At the end of the dissertation the author presents the conclusions and her own constitutional-reform proposal. It contains all the changes that she considers necessary to enable BiH to enter the EU as an independent and functioning state that respects European democratic standards and implements the acquis.

Ključne besede:The Constitution of BiH, Constitutional reform, Entry BiH into the EU, Constitutional Discrimination, The Finci and Sejdić ruling of the ECHR, International Protectorate, Transfer of state sovereignty to EU bodies

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj