izpis_h1_title_alt

Medkulturnost v mladinski književnosti
ID Zorč, Anamarija (Avtor), ID Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Matajc, Vanesa (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (780,48 KB)
MD5: 1235416EA0E940CC9420D61A4555AF89

Izvleček
Medkulturnost v mladinski književnosti V svojem delu se posvečam mladinskim problemskim romanom, ki na različne načine prikazujejo problematike v zvezi s stikom različnih kultur. Rdeča nit analize je iskanje poti, ki iz nasilja, nestrpnosti med različnimi kulturami vodijo v medkulturni dialog, v harmonično bivanje med ljudmi, ki so si med seboj različni glede na kulturo, raso ter vero. V delu je obravnavanih deset romanov tako domačih kot tudi tujih avtorjev, ki na najrazličnejše načine odstirajo stereotipe in predsodke do drugačnosti ter mladega bralca nagovarjajo v duhu strpnosti. To dosegajo s posebno strukturiranostjo literarnega dela. Čeprav je za mladinske romane značilno, da v njih prevladujejo prvoosebni pripovedovalci, se pokaže, da je za prikaz drugačnosti ustreznejša izbira tretjeosebni. Poudarek je na sklepanju dialogov med avtorji in bralci, med literarnimi osebami in bralci ter med literarnimi osebami samimi. Izpostavljena je empatija, vživljanje v literarne osebe. Avtorji svoja umetniška besedila napišejo tako, da se bralec zaveda, da se problematike, o katerih bere, lahko zgodijo povsod, kjer ni možnosti za medkulturni dialog. Nakazujejo mu poti do harmoničnega življenja v slogi z drugimi ljudmi. Pri tem uporabljajo številne simbole, metafore, menjave dogajalnih časov in prostorov, ironične prikaze. Konci romanov so zelo različni. V nekaterih možnosti za sklepanje medkulturnega dialoga ni (npr. v romanu Sanjati Palestino), drugi so veliko spodbudnejši in bralcu podajajo sporočilo, da so prijateljski odnosi, tople vezi z drugimi nekaj najpomembnejšega v življenju. Najkompleksnejši konci pa bralca puščajo na križišču številnih vprašanj, ki se nanašajo na to, kako bi on sam ravnal v dani situaciji, da bi bilo njegovo ravnanje čim bolj etično.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:mladinska književnost, mladinski problemski roman, večkulturnost in medkulturnost, etika v literaturi, medkulturni dialog, Ghazi Randa, Gleeson Libby, Kodrič Filipić Neli, Unenge Johan, X Gombač Žiga, Geda Fabio, Koritnik Ana, McKay Sharon E.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-109214 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.08.2019
Število ogledov:2012
Število prenosov:319
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Interculturality in Youth Literature
Izvleček:
Interculturality in Youth Literature My work focuses on youth problem novels, which in various ways show the problems related to the contact of different cultures. The red thread of the analysis is the search for a way leading away from the violence and intolerance, and towards an intercultural dialogue, a harmonious coexistence of people who are different in culture, race, and religion. The book deals with ten novels, written by both domestic and foreign authors who, in a wide variety of ways, remove stereotypes and prejudices towards differences, as well as address the young reader in the spirit of tolerance. They achieve this with special structuring of the literary work. Even though the first-person narrative is typical for youth novels, it is shown that the third-person narrative is more appropriate for the portrayal of differences. The emphasis is on the dialogue between the authors and the readers, between the characters and the readers, and among the characters themselves. The focus is on empathy – empathizing with literary figures. The authors write their works in such a way that the reader is aware that the issues they are reading about can happen anywhere, where there is no chance for intercultural dialogue. They show a way towards the harmonious coexistence of people. For this, they use numerous symbols, metaphors, change of time and space, ironic portrayals. The endings of the novels are different. In some (for example in the novel Dreaming of Palestine) the intercultural dialogue is not possible, but others are much more encouraging and hand the reader a message that friendships and warm connections with others are some of the most important things in life. The most complex endings leave the reader at the crossroads of a number of questions that relate to how they would behave in a given situation in order to make their behavior as ethical as possible.

Ključne besede:youth literature, youth problem novel, multiculturalism and interculturality, ethics in literature, intercultural dialogue, Ghazi Randa, Gleeson Libby, Kodrič Filipić Neli, Unenge Johan, X Gombač Žiga, Geda Fabio, Koritnik Ana, McKay Sharon E.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj